Šesta velikonočna nedelja (leto B)

"Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj!« (Jn 15,15-17)

Tik pred zgoraj navedenim odlomkom Jezus pravi: "Moji prijatelji ste, če delate, kar vam zapovedujem." Ali je to merilo pravega prijateljstva? To, da delamo, kar nam prijatelj zapoveduje? To je odvisno od tega, o katerem prijatelju govorimo.

Obstaja veliko podob, ki jih uporabljamo za Boga. Imenujemo ga Oče, Odrešenik, Gospodar, Gospod, Kralj, Odrešenik, Duh in Prijatelj. Ko gre za Boga kot našega božanskega Prijatelja, je pomembno, da pravilno razumemo naravo tega prijateljstva. Jezusovo prijateljstvo ni prijateljstvo, ki bi nas preprosto naredilo za "prijatelje". Prijateljstvo z našim Gospodom ni isto kot prijateljstvo med dvema enakima. On je Bog. In ker je Bog, ima naše prijateljstvo z njim edinstvene značilnosti, ki jih v drugih prijateljstvih ni. Glede na to ne more biti večjega prijatelja od samega Gospoda.

Med ljudmi imajo naša prijateljstva različne temelje. Lahko gre za to, da imata dva skupne interese in uživata v tem, da se jih skupaj lotevata. Lahko se zgodi, da sta dva že od otroštva preživela veliko prijetnega časa skupaj. Lahko pa sta skupaj preživela nekaj težav in ta izkušnja ju je povezala. Toda po mnenju svetega Tomaža Akvinskega prijateljstvo v svoji najčistejši obliki temelji le na eni stvari: na vzajemni ljubezni.

Dobrodelnost in blagost je oblika ljubezni, ki je povsem nesebična. Gre za način odnosa do drugega, pri katerem je edini cilj osebe dobro drugega. Ne temelji na lastnih interesih. Ne gre za vprašanje "kaj bom imel od tega?". Sveti Pavel v 1 Kor 13,4-8 opredeljuje resnično ljubezen, katere vir je Bog Oče: "Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.«

To ni le definicija ljubezni, temveč tudi edini temelj pravega prijateljstva.

Če razmišljamo o vseh teh lastnostih ljubezni, ugotovimo, da je Bog z nami povezan na vsakega od teh načinov. Zato nam Bog ponuja najčistejše možno prijateljstvo. Od tega, ali Bogu na njegovo ljubezen odgovarjamo v odnosu do bližnjih in do sebe, je odvisna globina prijateljske vezi, ki jo bomo vzpostavili z Njim. Vendar je še več. Ko ljubimo Boga, ga moramo ljubiti na način, ki je primeren in sorazmeren s tem, kdo je Bog. Največji dar je, da lahko sodelujemo z Očetovo ljubeznijo in njegovim hotenjem zase in za druge. S tem ga slavimo in resnično častimo. Njemu ne gre zase, njemu gre za nas. On je ves usmerjen v naše dobro, da bi bili sinovi in hčere, da bi živeli iz Njegove ljubezni.

Ko konkretno in z dejanji ljubimo sebe in druge, kot Njegove in neskončno dragocene, vzpostavljamo tudi resnično prijateljstvo z Bogom. Bog nam podarja svoje življenje, svojega Duha večne ljubezni, ki premaga vsako zlo in vsako smrt. In darovanje samega sebe skupaj s sprejemanjem Božjega življenja vzpostavi vez svetega prijateljstva, ki nas preoblikuje, združi z Njim in med seboj. Prijateljstvo z Bogom nas zedini z njim in nas odpre, da sprejmemo vse, kar deli z nami - namreč njegov lastni jaz.

Danes razmislite o povabilu, ki nam ga je ponudil Jezus, da bi vstopili v resnično prijateljstvo z njim. To pomeni, da Bog postane središče našega življenja. V moči njegovega Duha se lahko svobodno in brez zadržkov podarimo Njemu, ki si zasluži vso našo ljubezen, tako da se podarimo bratom in sestram. To je resničen sad prijateljstva z Bogom in resnična popolnost. Postajamo to, za kar smo bili ustvarjeni: sinovi in hčere, bratje in sestre, podarjeni dar drug drugemu, ki omogoča večno življenje vsem, ker je On vse v vseh.

Naš Oče in pravi prijatelj, ti nam v življenju podarjaš vse. Podarjaš nam svojo popolno ljubezen, ki jo daješ v celoti in brez zadržkov. Nauči me odgovoriti na tvojo ljubezen s svojo podaritvijo, da bi ti to globino ljubezni vračal in sebe živel kot tvoj dar bratom in sestram. Izročam ti svojo ljubezen, čaščenje in poslušnost, dragi Gospod. Hvala ti, ker nas oživljaš za večno podarjanje: ti v nas in mi v tebi, ti za nas in mi zate. Sveti Duh pritegni me v Ljubezen. Jezus, utelešena ljubezen, zaupam vate.