V življenju smo neštetokrat potopljeni in dvignjeni. Potopi nas Adam, dvigne nas Kristus. Potopi nas naša in drugih sebičnost, dvigne nas Njegova ljubezen, ki je odpuščanje.

V krstu umremo staremu človeku, ki se hoče sam rešiti in vstanemo kot sinovi in hčere, ki jih je Kristus rešil, ker jih je vrnil Očetu. Oče nam daje novo življenje sinov in hčera. Nismo več posamezniki, ki si z nekim naukom poskušajo sami osmisliti in sami rešiti svoje življenje. Jezus nam vrača sinovsko/hčerinsko življenje Božjih ljubljencev. Srčika tega življenja je sprejemanje Očetove ljubezni (glavna zapoved), ki jo delimo drug z drugim (konkretni izrazi glavne zapovedi). Ko si delimo Očetovo ljubezen živimo večno življenje. Nič več se nam ni potrebno napihovati in napenjati, da bi uresničili samega sebe in bili videti pomembni v očeh drugih. Mi že pripadamo Očetu in Sinu. Imamo Jezusa v katerem imamo življenje sinov in hčera nebeškega Očeta. Smo že uresničeni, le zajemati moramo iz tega. Svobodno in vsak dan znova.