Učenci prosijo Jezusa: »Gospod, nauči nas moliti.« Ne prosijo za večjo moč, za uspeh ali za varnost. V njih se prebudi hrepenenje po istem odnosu z Očetom, ki ga vidijo v Jezusu. To hrepenenje prepoznam tudi v sebi. V globini srca si ne želim predvsem odgovorov, ampak bližine. Kadar sem blizu Bogu, se tudi vprašanja ne zdijo več tako težka.

Apostol Pavel v pismu Galačanom pripoveduje o trenutkih, ko je bilo treba braniti resnico evangelija. Tudi med velikimi apostoli so prihajala obdobja napetosti. To me pomirja. Sveti Duh ne deluje med popolnimi ljudmi, ampak med tistimi, ki si dovolijo, da jih resnica vedno znova očisti. Edinost ni sad tega, da bi bili vsi enaki, ampak da vsi gledamo proti istemu Kristusu.

Pred kratkim sem slišal zgodbo mladega gasilca, ki je sodeloval pri reševanju ljudi med poplavami. Po koncu intervencije ga je novinar vprašal, kako je vedel, komu naj najprej pomaga. Odgovoril je: »Takrat ne sprašuješ, kdo je, kako razmišlja ali koga je volil. Pred tabo je človek, ki potrebuje pomoč.« Ta stavek je v meni dolgo odmeval. Tam, kjer ljubezen postane pomembnejša od delitev, se odpre prostor za Božje delovanje.

Sveti Duh prav to tiho gradi tudi v meni. Počasi raztaplja zidove, ki jih postavljajo ponos, strah in potreba, da bi imel vedno prav. Njegova navzočnost me vodi k Očetu, ki mu lahko z zaupanjem rečem: »Oče naš.« Ta molitev ni le besedilo. Je življenje sina, ki se uči zaupati.

Evharistija je kraj, kjer molitev »Oče naš« dobi svojo najglobljo vsebino. Pred obhajilom jo izgovarjam skupaj z drugimi, čeprav smo različni po značaju, izkušnjah in pogledih. Kristus iz mnogih ustvarja eno telo. Cilj evharistije je, da njegovo občestvo ne ostane le v cerkvi, ampak postane način mojega življenja. Ko prejmem njegovo telo, Sveti Duh v meni oblikuje srce, ki zna odpuščati, sprejemati in živeti iz hvaležnosti.

Svet je razdeljen bolj kot kdaj koli prej. Prav zato je dragoceno vsakokrat, ko se kdo odloči za besedo sprave namesto obtoževanja, za poslušanje namesto preglasitve in za molitev namesto zagrenjenosti. Tam se že začenja Božje kraljestvo, za katero me Jezus vsak dan vabi, da ga prosim: »Pridi tvoje kraljestvo.«