Jezus je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedel pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« (Mt 9,9).

Vsi potrebujemo odpuščanje in sprejetost. Vsi smo ujeti v strah zase in posledično zgrešimo cilj svojega življenja. Gospod nam odpušča greh in sprejema nas grešnike. On ne kaznuje, ampak odpusti in zdravi. Bog nas grešne bolj ljubi, ker več potrebujemo. Tudi mi ga lahko bolj ljubimo, ker z odpuščanjem prejemamo od Njega več ljubezni. Bolj sem bolan, večjo pravico imam do zdravnika. Bolj kot sem oddaljen od Boga bolj sem potreben Očetovega usmiljenja. Moj greh mi ne prepreči izkustva Boga. Le v grehu ga lahko zares doživim kot Boga, ki me rešuje in je z menoj. Matejeva izkušnja je lahko tudi moja. Jezus nam odpusti vnaprej, da bi se lahko spreobrnili. Ni tako kot starejši brat, ki hoče, da se mlajši brat spreobrne in spokori, potem ga bo pa sprejel. Gospod je umrl zato, ker je moral »pravične« spreobrniti k odpuščanju. Ne zato, ker je grešne vabil k spreobrnjenju in namesto nas sam postal greh.