• Odlomka: 1 Mz 3,9-15.20; Ps 98,1-4; Ef 1,3-6.11-12; Lk 1,26-38

Danes slavimo Marijo, katere spočetje je bilo čisto, brez madeža izvirnega greha. To v Filokaliji ne poudarja le njene izjeme, ampak razkriva naš prvotni in končni klic. Marija je Ikona človeške narave, kakršna je bila ustvarjena s strani Očeta – brez »tančice« strasti (pathe) in samovolje.

Berilo iz Geneze (Adam, kje si?) nam pokaže človeka v stanju padca – skritega in ujetega v sram. Marija pa je, v Oznanjenju (Glej, dekla sem Gospodova...), človek v stanju polne apatheie (neobremenjenosti) in svobode. Njeno srce je prečiščeno, trezno (Nepsis), zato je lahko polno milosti (Haris).

Sv. Pavel (Ef 1) pravi, da nas je Oče izvolil, da smo sveti in brezgrajni pred Njim. Marijino brezmadežno spočetje je utelešeno zagotovilo te obljube: poboženje ni nemogoče, ampak je realna, dosegljiva lepota človeške duše. Po Filokaliji ni naša naloga pridobivanje svetosti, temveč odstranjevanje ovir, ki preprečujejo, da bi se ta prvotna, brezmadežna lepota (ki je po krstu in Svetem Duhu že v nas) razodela.

Duhovna Lepota je v tem, da v Mariji vidimo sebe, preobražene v polnosti Svetega Duha.

Vaja: Poiščite sliko ali ikono Marije (ali si jo samo vizualizirajte). Molčite 5 minut. Dovolite si začutiti čuječnost srca. Ne glejte na ikono kot na oddaljeno »sveto osebo«, ampak kot na zrcalo vaše prvotne, v Svetem Duhu povrnjene zmožnosti za brezmadežen odnos z Bogom, s seboj in z bližnjimi. Recite: »Marija, Teotokos, pomagaj mi videti in živeti lepoto, ki si jo ti polno uresničila.« Ves dan se zavestno vzdržite vsake obsodbe (do sebe ali do koga drugega), saj je sodba prvi madež in znak padca. Poskusite v vsaki osebi videti od Boga podarjeno in ustvarjeno lepoto (kot Marijina brezmadežna narava).