»Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« (Lk 6,41)
Bruno imam v očesu, če mislim, da vse kar Jezus govori o farizejih velja za moje bližnje, zame pa njegove besede ne veljajo. Kakor hitro obsojam druge, sem sam že obsojen. Ker obsojam, sem brez usmiljenja. Sveto pismo pa me vabi v obžalovanje moje lastne zmote in v kesanje. Ne vabi me, da vtepam njegovo vsebino v glavo drugemu. Prevzetnost je res smešna. Največje zlo je, da sočloveka grajam in obsojam. Vedno moram gledati v to, kar je bilo oproščeno meni, ne pa v to, kar mi dolguje drugi. Vidim le takrat, ko gledam svoj dolg. Takrat nisem slep za Božje usmiljenje do mene, niti do bližnjega. Če pa imam bruno v očesu, sem mrtev!
Kommentare