»Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,21)
Če hočem imeti čim več, bom moral ob smrti vse svoje imetje hote ali nehote zapustiti dedičem, še sploh bodo. Morda se bodo po stari slovenski razvadi skregali med seboj. Smrt je Božja služabnica, ker nas postavi v našo resničnost: Božja stvaritev smo. Vse kar smo prejeli, moramo vrniti. Smrt je pogoj za to, da spet začenemo živeti kot Božje stvaritve. Smrt mi jasno pokaže, da lahko živim za to, da si nabiram zaklade ali pa za to, da sem bogat pred Bogom. Pred Bogom sem bogat, če darujem in ne nabiram zakladov zase. Dobrine, ki jih imamo so lahko vir smrti, ker jih iz strahu pred smrtjo kopičimo zase, lahko pa so vir večnega življenja, če jih delimo z brati in sestrami iz ljubezni do Očeta. Vsak dan se odločim za eno od nasprotujočih si možnosti. Za katero se bom odločil danes?