Drage sestre in cenjeni bratje v Kristusu, Cerkev nas tudi letos vabi, da skupaj vstopimo v postni čas in skupaj nadaljujemo proces vraščanja v odrešenje, ki nam ga je Bog Oče podaril po Jezusu Kristusu. Naša postna odrekanja niso namenjena temu, da bi vzdrževali telesno kondicijo. Ne odrekamo se hrani, ne odrekamo se alkoholu ali čokoladi zato, da bi postali vitki, ne dokazujemo si, da nismo alkoholiki ali da imamo veliko moč volje. V postnem času se postimo v mislih, besedah in dejanjih zato, ker nam to v moči Božje besede preobraža našo sebično miselnost in v posameznost ujeto življenje. Naše žrtve nas spomnijo, da tako kot naše telo in duša hrepenita po določeni telesni in umsko-čustveni hrani ali pijači, tudi naš duh hrepeni po Bogu. Za razliko od obsesivnega delovanja in zadovoljevanja lastnih želja po stvareh in po ljudeh, Božji Duh moli v nas in nas vrašča v Očetovo Božjo ljubezen.
Postni čas je čas, v katerem se lahko vsak dan znova odločimo živeti življenje s polnimi pljuči, saj bomo nekega dne umrli. Če se želimo pripraviti na najboljšo možno, najbolj ljubečo in mirno smrt, potem je nesebično, požrtvovalno in velikodušno življenje pravi način, ne le zato, ker imajo drugi koristi od našega podarjanja (premagovanja sebičnosti), ampak tudi zato, ker nam je Jezus pokazal, da je to pot večnega življenja.
Zato si umijmo obraz, pomazilimo glavo, ne blebetajmo kot pogani in se z veseljem soočimo s svojim umiranjem iz ljubezni. Tako nam Jezus naroča:
»Kadar pa ti daješ miloščino, ne trobi pred seboj… Kadar pa ti moliš, ne bodi kakor hinavci… Kadar se ti postiš, si ne grdi obraza kakor hinavci…« (Mt 6,2.5.16).
