Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 1,1-7)

Pavel, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostol, odbran za Božjo blagovest, ki jo je Bog napovedal po svojih prerokih v svetih pismih, o svojem Sinu, našem Gospodu Jezusu Kristusu, ki je po telesu rojen iz Davidovega rodu, po duhu svetosti pa določen za mogočnega Božjega Sina po vstajenju mrtvih; po njem smo prejeli milost in apostolstvo, da bi bili za njegovo ime veri poslušni vsi narodi; med katerimi ste tudi vi poklicani po Jezusu Kristusu; vsem ki so v Rimu, Bogu ljubim, po poklicu svetim: Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa!

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 11,29-32)

Začenjamo brati Pavlovo pismo Rimljanom, ki ga je pozimi leta 57-58 pisal v Korintu, tik preden je v Jeruzalem ubogim kristjanom odnesel darove Korinčanov. Hkrati je razmišljal kako bo šel v Rim in v Španijo. V Rimu je bila krščanska skupnost že pred prihodom Petra in Pavla. Pavlu se Rimska cerkev zdi zelo pomembna. Ne pazi na slog, ampak želi izreči čim več pomembnih reči za skupnost kristjanov. Njim in nam pove, da je tudi nas, kakor njega, Bog izbral, da oznanjamo evangelij Jezusa Kristusa. Srce poklicanosti nismo mi, ampak Kristus, ki je človek in Bog. On je središče vse Pavlove misli. Vera vanj je temelj vsega njegovega življenja in poslanstva. Vse nas vabi k poslušnosti vere, da se utemeljimo samo na Kristusu, ne pa nase in na lastne moči, zasluge. Naš edini temelj je lahko le Kristusova ljubezen, ki nam podarja Očetovo Božjo ljubezen. Rim je tam kjer smo v Njegovem Duhu. Pavel navaja krščanski pozdrav, ki ga izgovarjamo pri maši: »Milost in mir od Boga, našega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa, z vami vsemi!« Pavel s tem dopolni judovski in grški pozdrav: šalom (mir, blagoslov) in veselje. Sprejmimo Pavlov pozdrav in se razveselimo svoje čudovite poklicanosti.