Jezus je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedel pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« (Mt 9,9).
Matej je sedel in štel denar. Za okupatorje je pobiral davke. Zaradi tega je dvakratno osovražen in zaničevan od sonarodnjakov. Izmeček. Hromi je v primerjavi z njim pravi svetnik.
Takšen odnos kot so ga imeli »pravoverni Židje« do Mateja imamo danes »dobri in pravoverni« katoličani do ločenih, do prešuštnikov, do nasilnih LGBTQ istospolno usmerjenih, do tatov s kravatami in dobrimi pozicijami v gospodarstvu in politiki, do globalističnih bogatinov in raznih modernih korporativnih mafijcev, in še in še. Časi drugačni, notranje drže in preziri pa popolnoma enaki. Še vedno velja: na zahodu nič novega. A to še ni nič v primerjavi s tem kar sledi. Groza. Povedati moramo še najhujše in najbolj pohujšljivo:
Jezus stori nekaj nepredstavljivega. Takšen »človeški gnoj in izmeček« kot je Matej vzljubi-pogleda in pokliče, naj hodi za Njim. Tega mu pa res ne moremo odpustiti. S tem krši vse kar je po naših prepričanjih in pričakovanjih na tem svetu spodobnega, moralno sprejemljivega in »pravičnega«. S tem nas Jezus najbolj razočara in je zato vreden vsega prezira, ignoriranja, nezaupanja in zaničevanja. Našo pravičnost in naše vase zagledano svetništvo (čast, slast in oblast) postavlja pod vprašaj in ju ruši. Neodpustljiva in smrti vredna zavestna napaka, ki ga bo stala življenja, naše nevere in nezaupanja Vanj. Ker nas je tako hipijevsko razočaral moramo odslej računati zgolj na lastna pravila (pravo in moralo), lastno zdravo pamet in na lastna prizadevanja, da smo mi dobri in vsem za »zgled«.
Tudi Matej je bil popolnoma enako krvav pod kožo, kot smo mi danes. Če bi gledal vase in v svoj popek zagotovo ne bi vstal in hodil za njim. Če ne drugega, bi se imel vsaj za nevrednega. Kako smo mu podobni. Zakaj je torej ta zloglasni zakaljeni grešnik lahko vstal in hodil za Njim?
Preprosto zato, ker je gledal Jezusa ter videl, da ga je Jezus vzljubil in mu zaupa. Doživel je, da ob Jezus lahko postane Božji sin in vsem brat, skratka tak kot je Očetov ljubljeni Sin, ki ga kliče, ki nas kliče. Odkril je, da lahko živi polnost življenja, danes in tukaj. Odkril je, da mu ni treba več hoditi okrog kakor hodeči mrtvec in krvoses.
Jezusov pogled in beseda mu omogočita, da se dvigne, prebudi in gre ven iz smrdeče gnilobe lastne sebičnosti utemeljene na strahu in sovraštvu do Boga, sebe, bližnjih in življenja.
Matej ni več živi mrtvec, ki ljubi in živi smrt. Doživi čudež oživitve v ljubljenega sina in brata. Zato se takoj odzove in gre. Takoj vse, ki so z njim povabi na svoj dom, da bi skupaj za isto mizo jedli (=si delili iz smrti vstalo Božje življenje) z Jezusom.
Skupaj z Matejem Jezus vabi za svojo mizo tudi vse nas pravične in pravoverne grešnike, ki morda svoje zgrešenosti še ne vidimo. Po Besedi lahko srečamo njegov pogled in smo ozdravljeni za občestvo, za veselje življenja iz Očetove ljubezni.
