Berilo iz Jozuetove knjige (Joz 24,1-13)

Jozue je tedaj zbral vse Izraelove sinove v Sihemu in sklical Izraelove starešine, poglavarje, sodnike in voditelje; postavili so se pred Bogom.

Tedaj je rekel Jozue vsemu ljudstvu: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Dal sem vam deželo, za katero se niste trudili, mesta, ki jih niste zidali, in prebivate v njih; vinograde in oljke, ki jih niste sadili, imate za užitek.‹«

Jozue je zbral vse Izraelce in jih spomnil na vse, kar je Bog storil v blagor svojega ljudstva: od Abrahamove poklicanosti do vstopa v obljubljeno deželo. Vsa ta zgodba je jasno znamenje Božjega delovanja, njegove zvestobe in ljubezni. Ko se zahvaljujemo za svetnike praznujemo čudovita Božja dela, ki jih je Bog uresničil v njih in jih dela tudi za nas. Jozue in ljudstvo so izrazili Bogu hvaležnost, zaupanje in zvestobo. Enako so delali skozi vso krščansko zgodovino naši starejši bratje in sestre svetniki, ki so z vsem bitjem odgovorili na Božjo ljubezen. V enako držo vabi Bog tudi nas. Prav takšno držo izraža Marijin hvalospev: Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh se raduje v Bogu, mojem zveličarju.« Naj hvaležnost za darove tudi v nas obrodi enake sadove kot v svetnikih.