Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 3,16-21)

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje. Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, marveč, da bi svet po njem zveličal. Kdor vanj veruje, ne bo obsojen; kdor pa ne veruje, je že v obsodbi, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Obsodba pa je v tem, da je prišla luč na svet, pa so ljudje bolj vzljubili temo ko luč, zakaj njih dela so bila hudobna. Kajti vsak, kdor dela hudo, sovraži luč in ne hodi k luči, da bi se ne spričala njegova dela; kdor pa vrši resnico, prihaja k luči, da se njegova dela razodenejo, ker so storjena v Bogu.

Jezusovo vstajenje zelo živo razsvetli vse evangeljske besede. Pomaga nam dojeti trditev evangelista Janeza: »Bog ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« Božji namen, ki ga razkriva ta izjava, lahko dojamemo le v luči vstajenja. Če Jezus ne bi vstal iz smrti, bi vse ostalo zaprto v temo. Zmagal bi naš greh, naša hudobija bi vzela življenju vsak smisel. Imeli bi le dolino smrtne sence. Če ima smrt zadnjo besedo, potem je nor tisti, ki dela kaj dobrega za kogar koli. Nič ni več dragoceno in pomembno. Vse je vseeno.

Z vstajenjem Jezusa od mrtvih Bog razkrije svoj namen brezpogojne ljubezni. Pokaže, da noče sodbe in obsodbe, ampak odrešenje in življenje.

»Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa! V svojem velikem usmiljenju nas je po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje« (1 Pt 1,3). Vstajenje pokaže Božje usmiljenje do nas. Podari nam novo in neuničljivo upanje, kakor je neuničljivo Kristusovo življenje vstalega. Vstali Kristus nič več ne umre, smrt nad njim nima več moči. Ob lastni smrti bomo doživeli, da je Bog svojega Sina obudil iz smrti. Greh je premagan. Onkraj našega greha je novo življenje, ki nam ga Bog podarja.

Lahko smo zelo zelo hvaležni. Pred skrivnostjo vstajenja in življenja. Hvaležni, da je sodba presežena. Kdor veruje v Vstalega Kristusa se izogne sodbi zato, ker sprejema novo življenje, ki nam ga Bog podarja onkraj greha in onkraj smrti, ki je njegova posledica.

Naše spreobrnjenje je mogoče zaradi vstajenja Jezusa Kristusa. Greh nič več ne zmaga. Zmaga Božja ljubezen v Kristusovem srcu. Za vse. Zahvaljujoč Kristusovemu vstajenju lahko vsemu svetu oznanjamo odpuščanje greha. V to nas Jezus vabi na koncu Lukovega evangelija. Zahvaljujoč vstajenju lahko Peter na binkošti Jude vabi, naj se pokesajo in sprejmejo novo življenje, ki ga podarja Kristus.

Kdor dela hudo, sovraži luč. Ljudje poskušamo luč zavrniti, a luč je premagala temo. Sedaj se tudi vsi, ki se predajo hudobiji, lahko zavejo luči, lahko začnejo prepoznavati svoj greh: Kdor živi iz resnice, pride k luči. Sv. Avguštin pravi, da je prvo, kar naredimo v resnici, priznanje lastnega greha. Tako pridemo k luči in začnemo živeti novo življenje, polna v Bogu izvršenih del. Kristusovo vstajenje je nov dokaz, ki nam omogoča nepremagljivo upanje.

V življenju apostolov se vstajenje kaže na dva, med seboj dopolnjujoča se, načina: najprej po Božjem čudežnem posegu. Apostoli so v ječi, ki jih ne more zadržati, podobno kot grob ni mogel zadržati Jezusa. Gospodov angel (Jezusova beseda) odpre vrata ječe, jih popelje ven in jim naroči: »Pojdite in oznanjajte ljudem v templju vse te besede življenja.« Življenja vstalega Kristusa, ki ga ne more ustaviti nobena človeška grožnja ali ovira. Bog je vedno najmočnejši v ljubezni. V življenju vernih se pokaže s čudeži. Pokaže se tako, da jim omogoči pričevati za vstajenje. Čudežni dogodek se zgodi zato, da bi pospešil pričevanje. »Pojdite oznanjat ljudem vse te besede življenja«.

Apostoli, ki bi se morali zaradi ječe bati, se že navsezgodaj odpravijo oznanjat. Ne skrbijo jih grožnje oblasti. S tem kažejo moč Kristusovega vstajenja. Pričujejo o luči, vse kličejo k spreobrnjenju, naj sprejmejo isto novo življenje, ki se zahvaljujoč Božjemu posegu, kaže v njih in v njihovem pogumnem odgovoru na Božji dar.

Velikonočni čas nam daje zagnanost hvaležnosti Bogu in zaupanje polno poguma. Bog je posegel v naše dobro. Tako dela nenehno, da bi živeli iz Vstalega Kristusa. On je naše upanje, naše življenje, novost vsega našega življenja.

Bog je poslal svojega Sina na svet, da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, ni obsojen, ampak je prešel iz smrti v življenje, ker veruje v Vstalega Kristusa.