Danes, ko praznujemo povišanje Svetega Križa, se poglabljamo v skrivnost, ki presega čas in prostor, skrivnost Božje ljubezni, ki se razodeva v znamenju križa. Berila nas vodijo skozi pot, ki ni lahka, a je polna upanja in odrešenja. V prvem berilu iz četrte Mojzesove knjige se srečujemo z ljudstvom, ki v svoji stiski išče rešitev in prejme znamenje – bronasti kip kače, povišane na drog. Ta podoba je predhodnica Kristusovega križa, ki bo pozneje postavljen visoko, da bi vsakdo, ki vanj pogleda, našel življenje. Kača, ki je sicer znak nevarnosti in smrti, postane znamenje zdravja in odrešenja. Tako tudi križ, ki je bil sprva simbol trpljenja in sramote, postane znamenje življenja in zmage nad smrtjo.

Psalm nas obdaja z nežno Božjo zvestobo, ki ne popušča kljub človeški nevoščljivosti in odtujenosti. Bog ostaja zvest, usmiljen in poln ljubezni, vedno pripravljen prisluhniti in rešiti tistega, ki kliče k njemu. Ta nežnost je kot skrivnostni vir moči, ki nas drži pokonci tudi v najtežjih trenutkih. V njej se rojeva upanje, ki ne razočara, ker je ukoreninjeno v Božji zvestobi.

Pavlova pesem iz pisma Filipljanom nas popelje v globino skrivnosti Kristusovega ponižanja in veličine. On, ki je bil v podobi Boga, ni živel svojega božanstva kot nekaj, kar bi moral obdržati zase, ampak se je izpraznil, postal človek in ponižal samega sebe do smrti na križu. Ta ponižnost ni znak šibkosti, temveč največje moči – moči ljubezni, ki daje življenje za druge. In zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu dal ime, ki je nad vsakim imenom. V tem dejanju se razodeva Božji načrt odrešenja: pot navzdol vodi do pravega vzpona.

Evangelij po Janezu nas vabi k razmišljanju o globini Božje ljubezni, ki je poslala svojega Sina na svet ne zato, da bi svet sodil, ampak da bi ga rešil. Kristusova smrt na križu ni konec zgodbe, ampak vrata v novo življenje. Njegovo povišanje na križu odpira pot k večnemu življenju za vse, ki verujejo vanj. Križ ni le znak trpljenja, temveč tudi znamenje odrešenja in upanja. V njem se prepleta Božja pravičnost in usmiljenje, njegova moč in nežnost.

Vse to nas vabi k temu, da v vsakdanjem življenju ne gledamo na križ kot na breme ali poraz, ampak kot na vir moči in preobrazbe. Križ nas vabi k zaupanju v Božjo ljubezen, ki presega naše omejitve in ranljivosti. V njem se rojeva nova resničnost – resničnost odrešenja, ki nas osvobaja strahu pred smrtjo in odpira pogled v večnost. Današnji praznik je priložnost za poglobitev odnosa z Bogom, ki je v Kristusu pokazal svojo največjo ljubezen in nas povabil k življenju v polnosti.

Ta skrivnost nas spremlja na naši poti, ker je križ svetilnik v temi in trdna skala v neurju življenja. V njem lahko najdemo moč za odpuščanje, pogum za sprejemanje izzivov in radost v služenju drugim. Tako bomo lahko tudi sami postali živi pričevalci Božje ljubezni, ki jo je Jezus razodel na križu – ljubezni brez meja in brezpogojne milosti.