Prvi odlomek iz 1. Mojzesove knjige (4,1-15.25) opisuje zgodbo o Kajnovem in Abelovem darovanju Gospodu. Kajn, poljedelec, je daroval sadeže zemlje, medtem ko je Abel, pastir, daroval najboljše od svoje drobnice. Bog je sprejel Abelov dar, a ne Kajnovega, zaradi česar se je Kajn razjezil in se prepustil slepi zavisti. Bog ga opomni, da naj ne podleže grehu in se obvlada. Kljub temu Kajn ubije svojega brata Abela. Po zločinu pomisli na samomor, a mu ga Bog prepreči. Postati morilec je samo po sebi velika kazen in zlo za srce.

Psalm 50 potrdi, da daritve niso dovolj, če niso storjene z iskreno vero in poslušnostjo Bogu. Daritev Kajna, ki je sovražil svojega brata in zavračal Božje zapovedi, Bogu ni sprejemljiva. V Evangeliju po Marku (8,11-13) farizeji zahtevajo od Jezusa znamenje z neba, da bi ga preizkusili. Prejeli bodo znamenje njegove smrti in vstajenja, katerega predpodoba je bil Abel. Tudi mi se lahko odločamo med Kajnovo ali Abelovo notranjo držo do Boga, sebe in bližnjih. Vsak dan znova. Tudi danes.