Današnja Božja beseda me vabi k iskrenosti. Jezus spregovori o pobeljenih grobovih, ki so navzven lepi, znotraj pa skrivajo smrt. Ob teh besedah ne pomislim najprej na druge, ampak nase. Kako hitro se lahko zadovoljim z videzom urejenega življenja, medtem ko moje srce ostaja nemirno, utrujeno ali zaprto za Boga. Kristus ne razgalja človeka zato, da bi ga ponižal, ampak da bi ga ozdravil.

Tudi apostol Pavel govori o preprostem in zvestem delu. Sam je delal z lastnimi rokami in v tem vidim nekaj zelo lepega. Svetost raste v vsakdanjih dejanjih, ki jih pogosto nihče ne opazi. Sveti Duh ne deluje samo v izrednih trenutkih, ampak v potrpežljivosti, v zvestobi, v tihem darovanju časa in moči za druge. Njegovo delovanje je podobno kvasu, ki počasi prežema vse testo življenja.

Ko gledam današnji svet, vidim veliko utrujenosti. Mnogi se trudijo pošteno delati, pa jih kljub temu bremenijo visoki življenjski stroški. Nekateri opravljajo več služb, da lahko preživijo družino, drugi zaradi bolezni ali izgube zaposlitve živijo v negotovosti. Obenem javni prostor poveličuje uspeh, moč in zunanji vtis, medtem ko skrito požrtvovalnost staršev, negovalcev, prostovoljcev ali delavcev skoraj nihče ne opazi.

Evharistija razkriva drugačno merilo. Na oltar prinašam vse svoje delo, napore, skrbi in tudi nepopolnosti. Kristus jih sprejme in jih poveže s svojo daritvijo. Cilj evharistije je, da moje življenje vedno bolj postaja dar, kakor je njegovo življenje postalo dar za svet. Sveti Duh posvečuje kruh in vino, hkrati pa želi posvečevati tudi moje vsakdanje delo, moje odnose in vse tisto, kar se zdi majhno in neopazno.

Psalm pravi: »Blagor vsakemu, ki se boji Gospoda in hodi po njegovih poteh.« V teh besedah prepoznavam obljubo miru, ki ni odvisen od zunanjega uspeha. Kadar dovolim Svetemu Duhu, da očisti moje srce, se tudi najbolj običajen dan spremeni v prostor srečanja z Bogom. Takrat ni več pomembno predvsem to, kako me vidijo ljudje, ampak da moje srce postaja kraj, kjer lahko prebiva Kristus. Iz te skrite navzočnosti se rojeva iskreno veselje, ki ostane tudi sredi preizkušenj.