Visoka pesem (Vp 3,1-4) in Pavlovo pismo (2 Kor 5,14-17) izražata iskreno hrepenenje po Božji navzočnosti. Magdalena neumorno ponoči išče Jezusa Vstalega, a ga ne najde. Tudi tvoje in moje srce hrepenita po viru življenja. Janezov evangelij (Jn 20,1-2.11-18) razkriva srčiko preobrazbe. Marijina žalost se spremeni v radost tedaj, ko iz Kristusovih ust zasliši svoje ime. Ljubezen namreč prepozna glas Ljubljenega. Janez prikazuje Magdaleno kot prvo oznanjevalko vstajenja, kot apostolko apostolov. Njena pot iz teme dvoma v luč vere kaže pot vsakemu iskalcu. "Kristusova Ljubezen nas sili": ta Pavlova beseda se kaže v Magdalenini predanosti. Ona ne neha iskati, četudi grob izgleda prazen. Magdalena se ga želi okleniti. Jezus ji reče, naj ga ne drži zase, ker se mora ljubezen širiti. Njen (moj, tvoj) jok se ob grobu spremeni v poslanstvo. Naša žalost lahko postane vir tolažbe in moči za druge. "Staro je minilo": Pavlovo spoznanje novega stvarjenja se uresniči v Mariji, ki Gospoda ne spozna po videzu, temveč po ljubezni, ki presega smrt. Naj nas Magdalena spodbudi, da bomo iskali Kristusa z istim nenasitnim hrepenenjem kot ona. Kajti samo Bog lahko poteši naše srčne globine. Njena zgodba nas vabi, da v tišini molitve slišimo svoje ime, in kakor ona hitimo oznanjat: "Gospoda sem videl/a!" Vstajenje ni dogodek iz preteklosti, temveč živ odnos, ki nas danes preoblikuje in pošilja.