top of page

24.3.2024 - Hosana! Trpečemu Kristusu!

Cvetna nedelja Gospodovega trpljenja (leto B)

Tisti, ki so šli pred njim, in tudi tisti, ki so šli za njim, so vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljeno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja! Hozána na višavah!« (Mr 11,9-10)

Jezus je v svojem življenju večkrat potoval v Jeruzalem. Kot otrok je bil predstavljen v templju. Pri dvanajstih letih so ga v templju našli, ko je poučeval učitelje Postave. Ko je odraščal, je redno romal v tempelj. Med skušnjavo v puščavi ga je hudič odpeljal na vrh templja. V evangelijih beremo o vsaj štirih različnih potovanjih v tempelj v času Jezusovega javnega delovanja. Vendar je bilo potovanje v Jeruzalem, ki se ga spominjamo danes, drugačno od vseh drugih. Ko je Jezus tokrat vstopil v Jeruzalem, so mu verski voditelji že stregli po življenju. Kljub temu je Jezus slovesno in svečano vstopil v Jeruzalem. "Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!" je vzklikala množica, ko je Jezus na oslu prijezdil v Jeruzalem, pred njim pa so bile razgrnjene palmove veje in plašči.

Čeprav je bil to najprimernejši način, kako je verno ljudstvo pozdravilo svojega Kralja, so bili njihova topla dobrodošlica, njihovi klici "Hozana!" in njihovo navdušenje bolj koristni zanje kot za Jezusa. Jezus je Bog. On ne potrebuje naše hvale in časti. Toda Jezus je prišel k nam, da bi nas povabil k slavljenju, spoštovanju in čaščenju zato, ker je to dobro za nas. Moramo ga hvaliti. Za to smo ustvarjeni. Slavljenje vodi k izpolnitvi in uresničitvi našega življenja.

Na začetku velikega tedna poskušajte preživeti nekaj časa s to množico ljudi, ki z velikim navdušenjem časti našega Gospoda. Ta podoba množice prikazuje, kdo moramo postati. V nadaljevanju tega velikega tedna smo povabljeni, da se vedno bolj zavedamo Boga, ki mu darujemo svojo hvalo in čaščenje. On je Bog, ki se je v očeh vseh ponižal, prevzel podobo sužnja, se pustil označiti za hudega grešnika, bil zavrnjen, pretepen in ubit. Ta teden še posebej častimo trpečega Kristusa. Častimo Človeka, ki so ga aretirali in z njim kruto ravnali. Častimo Človeka, ki so ga sovražili in z njim grdo ravnali na najhujši možni način.

Naše iskreno čaščenje trpečega Kristusa je pomembno dejanje, ki ga ne smemo izpustiti, ampak uresničiti. Veliko lažje je častiti Boga, ki je v nebesih na svojem veličastnem prestolu. Ko razmišljamo o miriadah angelov, zbranih okoli Njega, o svetnikih vseh časov, ki se klanjajo do tal, ter o slavi in sijaju, ki izžarevata z Njegovega obraza, se nam zdi čaščenje pravilno. Težje je razumeti čaščenje Človeka, ki je bil obtožen, da je zločinec, in je pretrpel smrtno kazen, in hkrati prenašal sovraštvo mnogih. Toda če smo sposobni videti Jezusa z očmi vere in pokukati skozi sovraštvo in laži, ki so ga obdajale, potem bomo občudovali ponižnost našega Boga, ki je prišel k nam na tak način.

Čaščenje trpečega Kristusa nam omogoča in nas vabi, da smo deležni njegovih vrlin, saj je zdržal in prenesel vse, kar so mu prizadejali. Ko častimo ponižanega Kristusa, vsa naša ponižanja dobijo nov pomen in vrednost. Ko častimo trpečega Kristusa, so naša trpljenja sodelovanje pri njegovem odrešenju. Ko častimo zavrnjenega, zaničevanega in preganjanega Kristusa, se vsi načini na katere smo tudi sami deležni teh stisk, preobrazijo v sodelovanje z Njegovo ljubeznijo do nas.

Razmislimo o Bogu, ki ga častimo v velikem tednu. Ne izogibajmo se vsega, kar je Jezus pretrpel. Glejmo njegovo zavrnitev in trpljenje. Oglejmo si sovraštvo, ki ga je prenašal. V vsej tej drami ne glejmo le svojega slavnega deleža, ampak bodimo pozorni tudi na zdravilo za vse svoje bolezni. Bog se je spustil k nam v tej najbolj ponižni podobi, da bi nas srečal tam, kjer smo, in nas dvignil v novo življenje z Njim.

Naš trpeči Gospod, častim te in te hvalim iz vsega srca. Ko si slovesno vstopil v Jeruzalem za svojo pasho, si nameraval temu praznovanju dati novo moč, tako da si postal novo in večno pashalno Jagnje. Naj te vedno častim, Tebe, ki si trpel zame, in naj ti darujem vse, kar prestajam v življenju, da me tvoje odrešilno dejanje preobrazi. Jezus, zaupam vate.


¡Hosanna! A Cristo sufriente

Domingo de Ramos de la Pasión del Señor (Año B)

Tanto los que le precedían como los que le seguían gritaban: "¡Hosanna! ¡Bendito el que viene en nombre del Señor! ¡Bendito el reino de nuestro padre David que ha de venir! Hosanna en las alturas!" Marcos 11:9-10

A lo largo de su vida, Jesús viajó muchas veces a Jerusalén. De niño, fue presentado en el Templo. A los doce años, se le encontró enseñando a los maestros de la Ley en el Templo. A medida que crecía, peregrinaba regularmente al Templo. Durante su tentación en el desierto, el diablo le llevó al pináculo del Templo. En los Evangelios, leemos de al menos cuatro viajes diferentes al Templo durante el ministerio público de Jesús. Sin embargo, el viaje a Jerusalén que conmemoramos hoy no se parece a ningún otro. Cuando Jesús entró en Jerusalén esta vez, su vida ya estaba siendo buscada por los líderes religiosos. A pesar de ello, Jesús entró en Jerusalén con gran solemnidad y con mucha atención. "¡Hosanna! Bendito el que viene en el nombre del Señor!" fue el grito de la multitud mientras Jesús entraba en Jerusalén montado en un burro mientras ramas de palma y mantos eran esparcidos ante Él.

Aunque ésta era la forma más apropiada para que el pueblo creyente diera la bienvenida a su Rey, su calurosa acogida, sus gritos de "¡Hosanna!" y su entusiasmo eran más beneficiosos para ellos que para Jesús. Jesús es Dios. No necesita nuestra alabanza ni nuestro honor. Pero Jesús vino a nosotros para invitarnos a alabarle, honrarle y adorarle porque es bueno para nosotros. Necesitamos alabarle. Para eso estamos hechos. Esto nos lleva a la plenitud de nuestras vidas.

Al comenzar la Semana Santa, tratemos de pasar tiempo con esta imagen del pueblo honrando a nuestro Señor con mucho entusiasmo. Es una imagen que representa lo que debemos llegar a ser. A medida que avanzamos en esta Semana Santa, debemos ser cada vez más conscientes del Dios al que ofrecemos nuestra alabanza y adoración. Es un Dios que se rebajó a los ojos de todos, tomó la forma de un esclavo, se permitió ser etiquetado como un grave pecador, fue rechazado, golpeado y asesinado. Esta semana, especialmente, adoramos a Cristo sufriente. Adoramos a un Hombre que fue arrestado y cruelmente tratado. Adoramos a un Hombre que fue odiado y maltratado de la peor manera posible.

Nuestro culto incondicional a Cristo sufriente es un acto importante que debemos cumplir. En muchos sentidos, es más fácil adorar a Dios como está en el Cielo en Su trono glorioso. Cuando contemplamos las miríadas de ángeles reunidos en torno a Él, los santos de todos los tiempos postrados en tierra y la gloria y el esplendor que irradian de Su rostro, la adoración parece correcta. Adorar a un Hombre acusado de ser un criminal y que sufre la pena capital mientras soporta el odio de muchos es más difícil de comprender. Pero si somos capaces de ver a Jesús a través de los ojos de la fe y mirar a través del odio y las mentiras que le rodeaban, entonces nos asombraremos de la humildad de nuestro Dios que vino a nosotros de esta manera.

Nuestro culto a Cristo sufriente también nos invita a compartir su virtud, ya que soportó todo lo que se le infligió. Cuando adoramos a Cristo humillado, nuestras humillaciones adquieren un nuevo poder y significado. Cuando adoramos a Cristo sufriente, nuestros sufrimientos se elevan para compartir Su redención. Cuando adoramos a Cristo rechazado, despreciado y perseguido, todas las formas en que compartimos estas penurias se transforman.

Reflexiona hoy sobre el bacalao al que adoras en esta Semana Santa. No rehuyas todo lo que Jesús soportó. Contempla Su rechazo y Su pasión. Mira el odio que soportó. Al hacerlo, no sólo veas a tu glorioso Bacalao, ve también el remedio para todos tus males. Dios descendió hasta nosotros en su forma más humilde para encontrarnos donde estamos y elevarnos a una nueva vida con Él.

Señor mío que sufres, te adoro y te alabo de todo corazón. Cuando entraste en Jerusalén para la Pascua, quisiste dar un nuevo poder a esa celebración convirtiéndote en el Nuevo y Eterno Cordero Pascual. Que siempre te adore a Ti que sufriste por mí y te entregue todo lo que soporto en la vida para ser transformado por Tu acto salvador. Jesús, confío en Ti.

47 views0 comments

Recent Posts

See All
bottom of page