Današnja Božja beseda me postavi pred dve podobi. Pavel govori o križu, ki se mnogim zdi nespamet, Jezus pa pripoveduje o desetih devicah, ki čakajo ženina. Na prvi pogled se zdi, da med njima ni povezave, vendar obe govorita o srcu, ki zna čakati v veri. Križ in svetilka razkrivata isto skrivnost: življenje dozori tam, kjer človek vztraja v zvestobi tudi tedaj, ko ne vidi takojšnjega odgovora.

Ob priliki o devicah se vprašam, kaj je olje, ki ohranja svetilko prižgano. V njem prepoznam skrito delovanje Svetega Duha. Njegove navzočnosti ni mogoče shraniti kot predmet ali si jo izposoditi od drugega. Raste v vsakodnevnem odnosu z Bogom, v tihih trenutkih molitve, v iskrenem kesanju, v dejanjih ljubezni, ki jih pogosto vidi samo Gospod. Kadar se moje srce odpira Svetemu Duhu, plamen ne ugasne niti v dolgih nočeh.

Pavel pravi, da je Kristusov križ Božja moč in Božja modrost. Svet pogosto išče drugačno moč – uspeh, vpliv, prepričljivost. Sveti Duh pa razodeva moč, ki se ne vsiljuje. To je moč ljubezni, ki ostane zvesta tudi v trpljenju, moč odpuščanja, ki prekine krog zamer, moč upanja, ki ne ugasne niti tedaj, ko je pot težka.

Pred kratkim sem slišal zgodbo žene, ki že več let skrbi za moža z napredujočo demenco. Vsak dan se znova predstavi človeku, ki je velikokrat ne prepozna več. Njena ljubezen ne temelji na občutkih, ampak na zvestobi. Svet takšnega življenja skoraj ne opazi. Zame pa je to podoba svetilke, v kateri olje še vedno gori. Spomnim se tudi mladega para, ki kljub negotovim razmeram, draginji in težavam pri iskanju doma ohranja zaupanje ter gradi družino z veliko nežnosti. Takšna tiha zvestoba razodeva moč, ki ne prihaja samo iz človeka.

Evharistija je prostor, kjer Kristus sam doliva olje v mojo svetilko. Ne prihajam k oltarju zato, ker sem že poln vere, ampak zato, ker brez njega moja luč hitro začne ugašati. Cilj evharistije je vedno globlje občestvo z njim. Sveti Duh posvečuje kruh in vino, da postaneta Kristusovo telo in kri, hkrati pa želi preoblikovati tudi moje srce, da bi bilo pripravljeno na srečanje z Ženinom, kadar koli bo prišel.

Psalm danes pravi: »Gospodov načrt ostane na veke.« V teh besedah najdem mir. Ni mi treba poznati vseh odgovorov niti vseh poti prihodnosti. Dovolj je, da ostajam blizu Kristusu. Kadar njegova navzočnost postane luč mojega srca, tudi najdaljša noč ni več brez upanja, saj v njej že sveti plamen Svetega Duha.