Svatba je najlepša podoba tvojega in mojega odnosa z Bogom: v ljubezni eden postane življenje drugega in obrnjeno. V Jezusu, ki je polna in vzajemna ljubezen med Bogom in človekom, se obhaja svatba med nebom in zemljo, med Bogom in nami.

Te Sinove svatbe se lahko udeleživa le, če sprejmeva Jezusa kot osebnega odrešenika. A takoj naju spomni, da ni dovolj, če imava njegovo ime »Gospod, Gospod« le na ustih. Pravi, da na svatbo prideva le, če uresničujeva Očetovo voljo.

Kar je Jezus prejšnjo nedeljo pripovedoval o morilskih viničarjih, velja tudi zame in zate. Njegove besede namreč niso abstraktno okno, skozi katero bi gledala v preteklost in se naslajala nad tem, kako so bili takrat neumni in kakšne napake so dela