Današnje berilo nas vabi, da zagledamo Kristusovo slavo, ki presega vse zemeljske težave in nas opogumlja k zaupanju v Njegovo zmagoslavno luč. Bog Oče preda vso oblast »Sinu človekovemu«, ki prihaja v večni slavi. To je obljuba, da bo *Kristus končno zmagal nad vsem temnim in bolečim. Njegova svetlost razganja temo, gore se topijo pred Njim. To je klic k veselju, ker On vodi zgodovino. Peter priča, da so na gori videli Kristusovo veličastje. Njegova beseda je kot »luč, ki sveti v temnem mestu« – naš edini kompas v negotovosti. Jezus se spremeni pred učenci, Mojzes in Elija govorita o Njegovem odhodu v Jeruzalem. Glas z neba potrdi: »Ta je moj Izbrani, njega poslušajte!«

Spremenjenje ni samo čudež, temveč razkritje resničnega Kristusa – slave, ki jo ima pri Očetu, a jo skriva v svoji ponižnosti. Mojzes (Zakon) in Elija (proroki) pričata, da je Jezus izpolnitev vsega. Njegova smrt in vstajenje so »izhod« (eksodus), ki nas osvobaja.

Učenci so omamljeni, a Jezus jih vrne v dolino – slava ni pobeg od trpljenja, temveč moč, da z njim stopimo v Jeruzalem (križ).

V vsakdanjiku iščimo sledi Božje slave. Kakor Peter na gori, tudi mi lahko občutimo Njegovo prisotnost v molitvi, besedi in bratski skupnosti. Poslušajmo Njega! – Ko nas preplavljajo skrbi, naj bo Kristusova beseda naša luč.

Sprejmi križ kot pot do slave, kakor je Jezus šel skozi trpljenje, tudi mi v njem najdemo pomen. »Gospod, razodeni nam svojo slavo, da bomo kljub težavam ostali neomajni v upanju!«