»Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« (Mt 5,4)

Jezus je zdržal stisko trpljenja, križa in smrti zato, ker je gledal Očetovo ljubezen, ki je Njegova prihodnost in gotovost. Če hodimo za njim, kot njegovi učenci, smo povabljeni v isto držo, ko nas tare nezadržna notranja bolečina, ki vre na dan v solzah in potrtosti. Zaradi njegove zmage nad smrtjo, smo lahko pogumni v vsaki žalosti in stiski. On je v Očetovem naročju in lahko zajemamo iz Njegove moči vstajenja. Njegova usoda je tudi naša. Tudi v nas se bo razodela Božja lepota in resnica. Zato blagor žalostnim nad lastnim in bližnjih zlom.