»Odvrgel je svoj plašč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu« (Mr 10,50)

Gospod, ozdravi me moje slepote. To hočem, da mi storiš. Usmili se me, da bi spregledal. Povabljen sem, da se poistovetim s slepim, ki ga Jezus ozdravlja. Gre za razsvetljenje pri krstu, da lahko prepoznam Očetovo ljubezen v Križanem in Vstalem. Tega ne vidim sredi vsakdanjega življenja, ker mi bolečina, laži in trpljenje zaslepi pogled in otrdi srce. Kliče me, da spoznam, da sem kakor slepi sin strahu. Navezan sem na laž, da so stvari in posedovanje moja edina varnost. Šele ko mu priznam svoj strah zase, skočim pokonci in grem k Jezusu, me lahko ozdravi. Če tega ne storim, pa sem kakor tisti bogati mladenič, ki je žalosten odšel.