Jeremija v današnjem berilu stoji pred sodniki in oblastniki. Ne brani samega sebe, ampak ostaja zvest besedi, ki mu je bila zaupana. Tudi Janez Krstnik v evangeliju ne molči pred krivico, čeprav ga zvestoba resnici stane življenje. Oba kažeta, da človek ne živi iz iskanja varnosti, ampak iz zvestobe Bogu.

V današnjih slovenskih razmerah se pogosto srečujem z drugačno skušnjavo. Lažje je molčati, kadar resnica prinaša neprijetnosti. Pred kratkim sem slišal za medicinsko sestro, ki je opozorila na neprimeren odnos do osamljenih starostnikov v ustanovi, kjer je delala. Namesto podpore je doživela nerazumevanje in hladnost nekaterih sodelavcev. Kljub temu ni odstopila od tega, kar je bilo pravično. Njena zgodba spominja na Jeremija in Janeza Krstnika: resnica pogosto zahteva pogum, ki presega človeške moči.

Sveti očetje govorijo o notranji budnosti. Največji boj se ne odvija pred množicami, ampak v skritosti duše, kjer se človek odloča med ugajanjem svetu in zvestobo Bogu. Sveti Duh prinaša moč, da ne padem pod oblast strahu, zamer ali malodušja. Njegovo delovanje ni hrupno, temveč podobno nežnemu ognju, ki razsvetljuje in utrjuje notranjega človeka.

Sveti Alfonz Liguori je z veliko gorečnostjo oznanjal Božje usmiljenje in kazal, da svetost ni namenjena le izbranim, ampak vsakomur, ki se izroča Božji milosti.

Psalm danes kliče: »Reši me iz blata, da se ne pogreznem.« Ta molitev postane tudi moja prošnja. Toliko stvari vleče navzdol: razočaranja, delitve, besedni spopadi, negotovost glede prihodnosti. Sam iz teh globin ne najdem izhoda. Vstali Kristus pa prihaja naproti s svojo zmago nad smrtjo.

Zato je evharistija središče vsakdanjega življenja. Na oltarju se ne spominjam le preteklega dogodka, ampak vstopam v skrivnost velike noči, ki je navzoča danes. Sveti Duh spreminja kruh in vino v Kristusovo telo in kri, hkrati pa preoblikuje tudi mene. Iz tega izvira nova svoboda, ki ni odvisna od uspeha ali priznanja. Kdor se hrani z Vstalim, lahko tudi sredi nasprotovanj ohrani mir, saj njegovo življenje ni več ujeto v logiko strahu, ampak že diha zrak Božjega kraljestva.