Prerok Jeremija stopi v lončarjevo hišo. Gleda glino, ki se v lončarjevih rokah ponesreči, vendar je ne zavrže. Iz iste gmote oblikuje novo posodo. Ta podoba prinaša veliko tolažbo. Bog ne dela z brezhibnim materialom. Dela z menoj takšnim, kakršen sem, z mojimi padci, ranami, neuspehi in neizpolnjenimi pričakovanji.

V današnjem času se marsikdo v Sloveniji srečuje z občutkom, da ni dovolj uspešen, da zaostaja za drugimi ali da je njegovo življenje izgubilo smer. Pred kratkim sem slišal za človeka srednjih let, ki je po zaprtju podjetja ostal brez dela. Več mesecev je doživljal svojo življenjsko zgodbo kot neuspeh. Kasneje se je vključil v prostovoljno pomoč ljudem v stiski in našel novo poslanstvo. Nekaj, kar se je zdelo razbito, je v Božjih rokah dobilo novo obliko. Lončar ni odvrgel gline.

Psalm poje o Bogu, ki ostaja zvest na veke. Človeške opore se majejo, politične obljube se menjavajo, gospodarske razmere nihajo, Gospod pa ostaja isti. Zato ne iščem trdnosti v minljivih stvareh, ampak v Njem, ki je Stvarnik nebes in zemlje.

V evangeliju mreža zajame vse vrste rib. Šele na koncu pride ločevanje. Sveti očetje pogosto svarijo pred prenagljenim presojanjem drugih. Kristus ni poslal svojih učencev, da bi že zdaj razvrščali ljudi na dobre in slabe. Čas odrešenja še traja. Vsak človek nosi možnost spreobrnjenja. Tudi tam, kjer drugi opazijo le neuspeh ali greh, Bog še naprej deluje kakor potrpežljiv lončar.

Sveti Duh je tisti, ki neprenehoma preoblikuje človeka. Njegovo delovanje ni hrupno. Podobno kakor lončarjeva roka počasi oblikuje posodo, tako Sveti Duh preobraža misli, želje in odnose. Kjer človek naleti na svoje meje, tam se pogosto začne prostor za njegovo delovanje.

Evharistija pa je najgloblje srečanje s tem Božjim preoblikovanjem. Na oltarju prihaja naproti Vstali Kristus, ki je iz smrti ustvaril življenje. Vsaka evharistija je dotik velike noči. Tam prejema moč tudi moje vsakdanje spreobračanje. Tam se učim sprejemati, da Bog še ni končal svojega dela z menoj. Glina je še vedno v njegovih rokah.

Zato danes molim: »Gospod, ne odvrzi me zaradi moje krhkosti. Po Svetem Duhu me oblikuj po svoji volji. Hrani me z evharističnim Kruhom življenja, da bom vsak dan živel iz moči tvojega vstajenja in zaupal, da tvoje roke tudi iz razbitih kosov ustvarjajo nekaj lepega in novega.«