Na god svete Marte, Marije in Lazarja se pred menoj odpre podoba doma v Betaniji. Tam ni bilo popolnih ljudi, ampak prijatelji Jezusa. Marta streže, Marija posluša, Lazar pa stoji kot živo znamenje vstajenja. Vsak izmed njih razodeva eno razsežnost krščanskega življenja: služenje, molitev in upanje, ki premaga smrt.

Knjiga pregovorov hvali krepostno ženo, ki dela z marljivimi rokami, pomaga ubogim in živi v strahu Gospodovem. Njena lepota ni v videzu, ampak v zvestobi. Takšne ljudi srečujem tudi danes. Pred kratkim sem slišal za ženo, ki poleg službe vsak teden obiskuje osamljene starostnike v domu za ostarele. Njeno ime se ne pojavlja v medijih, ne prejema priznanj, vendar prinaša toplino tja, kjer se mnogi spopadajo z zapuščenostjo. V njej se skrivata Martino služenje in Marijina tihota.

Evangelij pogosto beremo kot nasprotje med Marto in Marijo, vendar Kristus ne zavrne Martinega dela. Razkrije predvsem izvir, iz katerega naj delo izvira. Če služenje izgubi stik z Božjo navzočnostjo, se hitro spremeni v nemir, utrujenost in zagrenjenost. Če pa poslušanje Božje besede ne rodi ljubezni do bližnjega, ostane nepopolno. Notranja zbranost in dejavna ljubezen se ne ločujeta, ampak rasteta skupaj.

V slovenski družbi je veliko prizadevnosti, pa tudi veliko izčrpanosti. Mnogi hitijo od ene obveznosti do druge, medtem ko notranja samota postaja vse globlja. Marija sedi ob Gospodovih nogah in izbira boljši del. To ni pobeg od življenja, ampak srečanje z izvirom življenja.

Sveti Duh ustvarja to notranjo zbranost. On zbira razpršene misli, umirja notranji hrup in človeka uvaja v Kristusovo navzočnost. Brez njegove milosti ostaja molitev napor. Po njegovem delovanju pa se vsakdanji trenutki napolnijo z mirom in svetlobo.

Lazar pa stoji pred menoj kot priča velike noči. Njegovo življenje oznanja, da zadnja beseda ne pripada grobu. Kristus je Gospod živih. Zato tudi vsaka evharistija postaja srečanje z Vstalim. Na oltarju ne prejemam le spomina na Jezusa, ampak njegovo živo navzočnost. Tam se že zdaj dotikam večnosti. Tam prejema moč tudi Martino služenje in tam Marijino poslušanje postane rodovitno.

Danes prosim: »Gospod Jezus Kristus, po Svetem Duhu združi v meni Marijino poslušanje, Martino ljubezen do služenja in Lazarjevo zaupanje v vstajenje. Naj evharistija postane studenec, iz katerega vsak dan zajemam življenje tvoje velike noči.«