»Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih« (Mt 17, 12)

V stiski še vedno pričakujemo Elija, da bi nas rešil trpljenja. Naša lažna pričakovanja nam zaprejo oči, da ob vznožju križa ne prepoznamo Boga, ki nas dviga iz smrti. Božje križane ljubezni namreč ni mogoče razumeti pred vstajenjem. V Jezusovem primeru je bil Elija Janez Krstnik, ki pa ga niso prepoznali. Zavrgli in ubili smo ga ravno tako kot Jezusa. Ljubezen trpi po naših rokah. Božjo ljubezen, ki domuje v nas, vedno trpinčimo drug v drugem in drug po drugem. Šele poslušanje Sina in njegove Besede, naredi iz nas dobro drevo, ki rodi sad. Njegova beseda nas prerodi po podobi Očetove ljubezni v sinove in hčere, brate in sestre. Spremenjenje se v nas dogaja, ko ne poslušamo več sebe in ne mislimo več sami nase, ampak mislimo nanj in ga poslušamo. Tedaj naš stari človek umre in se rojeva novi, ki sprejema Očetovo ljubezen in živi zato, da jo deli z brati in sestrami. Jezus nam s svojim življenjem razkrije Boga ljubezni. Dovolj je da poznamo in sprejemamo njega. S tem smo obujeni iz mrtvega (sebičnega in vase zagledanega) življenja.