»Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.« In začeli so se veseliti (Lk 15,24).

Jaz in ti sva grešnika (računava nase in imava sebe za svoje središče, ne Boga), a naju ima Bog vseeno za sinova. Pove nam, kdo smo zanj. Tako nas je ustvaril. Od nas pa je odvisno, ali to hočemo tudi postati in biti. Dokler ne sprejmemo njegove ponudbe smo izgubljeni. Ko jo sprejmemo smo najdeni. Tedaj se začne veselje, ki nima konca. Dom v katerem stanujemo kot grešniki je Bog sam, ki se nas veseli in prireja gostijo življenja za Sina in vse sinove in hčere v Sinu. Gostija je opis raja. Če nisem sin v Očetovi hiši, potem živim kot hlapec ali najemnik zunaj nekje na polju. Če sprejmem svojega brata / sestro, potem prepoznam Boga za Očeta in sem deležen njegovega veselja. Jezus nam s to priliko kaže samo srčiko novega svetovnega reda.