Berilo iz Jozuetove knjige (Joz 3,7-11.13-17)

Jozue je rekel Izraelovim sinovom: »Pristopite in čujte besede Gospoda, svojega Boga! Po tem spoznajte, da je žívi Bog med vami in da gotovo prežene izpred vas Kanaance… Tako je ljudstvo odrinilo iz svojih šotorov, da bi šlo čez Jordan, in duhovniki so nosili skrinjo zaveze pred ljudstvom. Brž ko so prišli nosilci skrinje k Jordanu in so se duhovnikom, ki so nosili skrinjo, omočile noge pri kraju vode, se je voda ustavila, čeprav je Jordan polnil vse svoje bregove ves čas žetve. Zgoraj tekoča voda se je dvignila kot en sam jez, zelo daleč, medtem ko je k Mrtvemu morju tekoča popolnoma izginila. Tako je šlo ljudstvo čéz nasproti Jerihi. Duhovniki, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, so stali nepremično na suhem sredi Jordana in ves Izrael je šel čéz po suhem, dokler ni ves narod prešel čez Jordan.

Glavni igralec, ki vstopa v obljubljeno deželo, ni Jozue, ampak skrinja Božje zaveze, ki so jo nosili duhovniki čez Jordan. Zahvaljujoč skrinji se je nepremagljiva ovira reke Jordana, ki je bila v času žetve izredno težko prehodna, spremeni v suho pot za ljudstvo zaveze. S tem nam pokaže, da je v našem življenju za premagovanje težav in stisk bistvena povezanost z Bogom in ne naše lastne moči. Skrinja je skrinja zaveze, ki je simbol Božje navzočnosti z ljudstvom. Skrinja je vsebovala mano, ki je Božji dar in tabli desetih zapovedi, ki izražajo Božje zahteve v tej zavezi. Oboje izraža Božjo navzočnost z ljudstvom. Če hočemo biti danes tudi mi združeni z Bogom, smo povabljeni sprejeti oba vidika njegove navzočnosti: dar in zapoved ljubezni. Največji dar je Božja ljubezen do nas. Mana je simbol Božje nežne in skrbne ljubezni, ki nam ohranja življenje in omogoča, da rastemo in dozorevamo kot Božji sogovorniki in sodelavci. Mana je predpodoba Kristusove podaritve v evharistiji. Kruh iz nebes nam daje Oče: telo in življenje svojega Sina za življenje sveta. Za nas je torej temeljnega pomena sprejemanje daru pri evharistiji. Ta nam daje pravo smer in omogoča preseči vse težave in prebroditi vsakršne stiske in preizkušnje. Zaradi njega lahko vse preobrazimo v priložnost za napredovanje in rast v ljubezni. Zato sprejemamo tudi Božje zahteve, Božjo voljo, ki nas ljubi in osvobaja. Njegove zahteve se nam lahko zdijo tudi neprijetne. Ne dovolijo nam upoštevati zgolj lastne kaprice in samoljubno zadovoljstvo. V novi zavezi je Božja zahteva postala še globlja in še bolj pozitivna. Jezus jo je izrazil z dvojno zapovedjo ljubezni: »Ljubi Gospoda, svojega Boga… ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.«