V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Ljubljeni bratje in sestre, danes stojimo na gori, nekje med zemljo in nebom, med tistim, kar je bilo, in tistim, kar po neizrekljivi božji milosti šele prihaja. Gospodov vnebohod ni slovo, ki bi nas pustilo sirote. Vnebohod je praznik razširitve bivanja; Kristus ne odhaja stran od nas, temveč vstopa v samo jedro naše resničnosti, da bi nas od znotraj pritegnil v naročje Očeta.

Apostoli so strmeli v nebo, ko se je Gospod dvigal, a angeli so jih hitro predramili: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo?« (Apd 1,11). VAbi nas k budnosti in treznosti duha (nepsis). Kristusovo človeško telo, ki nosi rane vstajenja, je zdaj v osrčju Svete Trojice. To pomeni, da je naša človeška narava dokončno pobožanstvena. Pot v nebo ni več kozmična razdalja, temveč pot v globino srca, kjer biva Sveti Duh.

Brez Svetega Duha bi bil vnebohod le žalosten konec lepe zgodbe. Toda Sveti Duh je tisti »drugi Tolažnik«, ki ga je Gospod obljubil in ki vsako liturgijo spreminja v živo prisotnost. On je tisti, ki v nas moli, ko sami ne znamo, in ki oživlja naše mrtve ude. Pavel v pismu Efežanom prosi za »Duha modrosti in razodetja« (Ef 1,17), da bi se razsvetljile oči našega srca. To je ključ: očiščenje notranjega vida, da bi v vsakem človeku in v vsakem trenutku prepoznali sijaj Vstalega.

Vsakič, ko stojim pred oltarjem in kličem Svetega Duha nad darove, se zgodi vnebohod in hkrati ponovni prihod. Evharistija je prostor vstajenja, kjer čas izgine. Tu se slovenska zemlja in nebeški Jeruzalem zlijeta v eno. Ko prejemamo Kristusovo telo, ne postajamo le spomin nanj, temveč postanemo njegovi udje. Vnebohod se uresničuje v meni, ko dopustim, da me Kristus »vzdigne« nad mojo lastno sebičnost, nad moje zamere in nad mojo ujetost v minljivost.

Evharistična drža je nenehno darovanje. Kakor se je Kristus daroval Očetu za življenje sveta, tako moje bivanje postane bogoslužje po bogoslužju, kjer se vsak moj vdih daruje za bližnjega. Tu ni prostora za obup, saj je nebo zdaj odprto in dostopno v majhnem koščku kruha in požirku vina.

V našem slovenskem vsakdanu, kjer se zdi, da so oblaki pesimizma, politične razdvojenosti in socialne negotovosti neprebojni, se moč vnebohoda razodeva v povsem konkretnih prebojih:

Prepoznavam moč vstajenja v tistem moškem ali ženski, ki se v današnjem tempu izgorevanja in nenehnega pritiska po uspehu upre diktatu učinkovitosti. Primer vstajenja je slovenski delavec, ki kljub krivicam na delovnem mestu ali ponižujočemu odnosu ne dovoli, da bi mu vzeli dostojanstvo božjega otroka. Ko tak človek v tišini svojega doma, namesto da bi prenašal gnev na svojo družino, zbere moč za blagoslov in odpuščanje, se zgodi vnebohod. Njegovo srce se dvigne nad blato ponižanja in v njem zasije mir, ki ga svet ne more dati. To je upor Svetega Duha proti temi obupa.

V naših razmerah, ko so meje med »našimi« in »vašimi« tako globoko zarezane v slovensko dušo, se vstajenje dogaja tam, kjer nekdo zavestno prestopi prag ideološkega sovraštva. Vstajenje utripa v tistih skupnostih in posameznikih, ki sredi družbenega razkroja in pomanjkanja solidarnosti ne čakajo na državne ukrepe, temveč sami postanejo odgovor na stisko soseda. Ko v Sloveniji danes nekdo namesto anonimnega obtoževanja na spletu izbere dejanje konkretne pomoči tujcu ali osamljenemu starostniku, s tem pričuje, da je Kristus zares kralj vesolja. To je evharistična politika: namesto da bi drugega izključeval, mu pripravim prostor pri svoji mizi.

Gospod nas pošilja: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence.« (Mt 28,19). To poslanstvo se začne na pragu moje hiše, v moji župniji, v mojem narodu. Ne gre za osvajanje, temveč za pričevanje z življenjem, ki je prepojeno z velikonočno svetlobo.

Vnebohod nas opremlja z gotovostjo: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20). Ta navzočnost v Svetem Duhu je močnejša od vseh naših kriz. Moja pot v tem prazničnem času je nenehno vračanje k Viru, k evharistiji, kjer se nebo in zemlja poljubita in kjer se moja majhnost potopi v neskončnost božje ljubezni.

Kristus je vstal in se povzpel v nebesa! Resnično je vstal! Slava tebi, Gospod, slava tebi!