V tem svetlem velikonočnem času, ko se v bogoslužju že čuti dih prihajajočega Binkošti, se ustavljam ob Gospodovih besedah: »Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi.« (Jn 16,12). Jezus me vabi k nenehnemu očiščevanju notranjega prostora. Bog se razodeva sorazmerno s čistostjo mojega srca; resnica ni informacija, ki jo usvojim, temveč Oseba, ki jo postopoma, v meri svoje ponižnosti, »nosim« v sebi.

Pavel v Atenah stopa na Areopag (Apd 17,22) in neznanemu bogu daje ime. To je podoba krščanske drže v svetu: ne s silo, temveč z razkrivanjem tistega, kar v ljudeh že tli kot hrepenenje po Večnem. Moje bivanje postaja liturgija, ko sredi hrupa sveta prepoznavam sledi Božjega. Psalm 148 kliče vso stvarstvo k hvali – od nebeških višav do vladarjev zemlje. Ta hvala je protistrup za vsako tesnobo; ko slavim Gospoda, moje srce preneha biti ujetnik samega sebe in postane prostoren dom za Duha Resnice.

Duh Resnice, ki me vodi v »vso resnico«, se v današnji Sloveniji utelesi tam, kjer ljubezen premaga strah pred neznanim in pred drugačnim.

Vstajenjski sijaj prepoznavam v tistem posamezniku, ki sredi izčrpanosti zaradi skrbi za bolnega družinskega člana ali ob nenehnem boju s slovensko birokracijo ne zapade v zagrenjenost. Primer novega življenja je človek, ki v vrsti pred okencem ali v čakalnici zdravstvenega doma namesto nestrpnosti ponudi prijazen nasmeh in razumevajočo besedo nekomu, ki je še bolj obupan. V tem drobnem dejanju se »nepoznani Bog« razodeva kot živa bližina. To je evharistična pozornost, ki sredi sivega vsakdana lomi kruh tolažbe.

V naših razmerah, kjer so ideološki Areopagi pogosto polni medsebojnega obmetavanja in kjer se zdi, da je resnica le sredstvo za prevlado, se velikonočna drža potrjuje v tihem vztrajanju pri dobrem. Vstajenje utripa v tistem državljanu, ki se kljub javnemu posmehu ali pritisku okolice odloči za poštenost in etično ravnanje. Ko nekdo v Sloveniji danes zavrne sodelovanje pri korupciji ali pri širjenju lažnih novic, s tem pričuje za kraljestvo, ki ni od tega sveta. To je upor proti temi z notranjo lučjo, ki jo daje Duh, ko nas vodi po poti pravičnosti.

Duh Resnice bo vzel iz mojega in vam oznanil, pravi Gospod. Moja pot v tem velikonočnem času je, da postajam posoda, ki zmore nositi Kristusovo luč. V evharistični skrivnosti, kjer se čas stika z večnostjo, prejemam moč, da sredi vseh slovenskih in svetovnih preizkušenj ostajam priča vstajenja. Moje srce poje novo pesem hvale, saj vem, da Gospod povzdiguje rog svojemu ljudstvu in ostaja blizu vsem, ki ga iščejo v duhu in resnici. Kristus je vstal! Resnično je vstal!