Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,22-27)
Bratje in sestre, vemo, da vse stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo stvarstvo: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinóvljenje, odrešenje svojega telesa. Odrešeni smo bili namreč v upanju; upanje pa, ki ga gledamo, ni več upanje – kdo bo namreč upal v to, kar že vidi? Če pa upamo v to, česar ne vidimo, to pričakujemo s potrpežljivostjo. Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje sŕca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo.

Sveta Terezija Avilska je cerkvena učiteljica. V svojih spisih je znala izraziti skrivnosti duhovnega življenja drugim. Govorila je iz bogastva in obilja srca. Pravi užitek je brati njene spise, saj so polni življenja in Boga, ki ga je srečevala povsod in vedno. Z Bogom je sodelovala in ustanavljala samostane, ki so znova obnovili duhovno življenje cerkve. Odlomek iz pisma Rimljanom spominja na notranjo plodovitost svetnice. Pove nam, da je vir njene modrosti Sveti Duh. Duh namreč prihaja na pomoč naši slabotnosti in posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. Duhovno življenje je svetnico povezalo s tremi Božjimi osebami. Naša molitev je Božje delovanje v nas. Sveti Duh je tisti, ki moli v nas in nas hoče zajeti v Očetovo ljubezen, ki jo potem živimo v odnosih do bratov in sester. Ker je Bog v nas in mi v njem, lahko hrepenimo po Bogu. Sveti Duh nas dela podobne Sinu, po katerem smo Duha tudi prejeli. Po Sinovi besedi resnično sprejmemo Duha. Po Sinovi podaritvi prejmemo vase Božje življenje, ki je življenje v Svetem Duhu. Naše srce postaja dobro zato, ker v njem prebiva Sveta Trojica. Iz tega je zajemala sveta Terezija Avilska. Gospod podari nam Terezijino zaupanje vate, ki si Oče, Sin in Sveti Duh. Ti si v nas in mi v tebi.
Comments