Apostol Pavel nas opozarja, da smo neopravičljivi, ko sodimo druge, kajti s svojo obsodbo obsojamo same sebe, ker delamo iste stvari. To razkriva globljo resnico o našem srcu, ki rado poudarja napake drugih, da bi zakrilo lastno krhkost. Gospod v evangeliju očita učenjakom postave, da nalagajo ljudem težke bremena, ki se jih sami ne dotaknejo s prstom, medtem ko je prava pravičnost v ljubezni in usmiljenju. Sveti Duh nas kliče, da prenehamo z dvojnimi merili in se raje poglobimo v svoje srce, kjer lahko občutimo Božje usmiljenje do nas samih. Primer so starši, ki ostro kritizirajo svojega odraslega otroka zaradi njegovih življenjskih izbir, ne da bi opazili, kako njihova lastna togost in neodpuščanje povzročata še večjo bolečino. Ko se v tišini molitive soočijo s svojo lastno potrebo po odpuščanju, jih Jezus Kristus osvobodi iz pasti samopravičnosti. Njihovo srce se lahko znova odpre za pot usmiljenja. Lahko prepoznajo, da je edina prava moč v tem, da postanejo most usmiljenja, kakor je Bog usmiljen do nas.