Današnja Božja beseda me spomni, da moje življenje ni prepuščeno naključju. V Kristusu sem prejel delež dediščine in Sveti Duh je pečat te obljube. To pomeni, da lahko živim iz zaupanja, ne iz strahu. Bog me pozna v celoti in me kljub temu sprejema; zato mi ni treba ustvarjati podobe o sebi, ki bi jo drugi občudovali.

Jezus me v evangeliju opozori na kvas hinavščine. Kvas deluje skrito in počasi, zato me ta beseda povabi, naj pogledam, kaj se dogaja v mojem srcu, ko me nihče ne vidi. Ali živim iz resnice ali iz potrebe, da bi bil videti drugačen? Sveti Duh me vodi iz skrivanja v pristnost. Pred Bogom mi ni treba nositi maske, saj pozna tudi tisto, kar sam težko sprejmem.

Psalm me zato vabi k veselju: »Gospodova beseda je prava, vsako njegovo delo je v zvestobi.« Moja varnost ni v tem, da imam vse pod nadzorom, ampak v zaupanju v njegovo zvestobo. Tudi ko me je strah, lahko ostanem v njegovih rokah, kajti Kristus mi je pokazal, da je moje življenje dragoceno Očetu.

V evharistiji prejemam prav tega Kristusa, ki se mi podarja brez maske in brez pridržka. Ko ga sprejemam, me Sveti Duh počasi oblikuje v človeka, ki lahko tudi sam živi bolj resnično in svobodno. Zato danes prosim za eno samo stvar: naj bo moje srce prostor, kjer se Božja ljubezen ne skriva, ampak postaja življenje.