16. nedelja med letom, 19.7.2020, Rim 8,26-27; Mt 13,24-43

"Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovóril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki delajo krivico. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«



Danes nama Jezus s tremi drugimi prilikami razlaga lastnosti Božjega kraljestva: govori o plevelu, zasejanem med pšenico, o gorčičnem zrnu in o kvasu. Pomagajva si z vprašanji:

Z vidika Izraela – začudenje služabnikov v priliki izraža judovski najmočnejši očitek krščanski veri: če je Jezus Mesija, kako je mogoče, da kljub njegovemu prihodu sile zla še zmagujejo? Rimsko zatiranje Palestine se je namreč še okrepilo.

Z vidika Cerkve – zakaj v njej sobivajo sveti in grešniki ter jih ni mogoče ločiti? Koliko herezij je zraslo iz obrambe čistosti Cerkve!

Z vidika človeškega srca – zakaj naju zlo ne pusti pri miru niti takrat, ko si želiva in si prizadevava za dobro? Zakaj se zla ne moreva osvoboditi enkrat za vselej?

Vsa ta vprašanja pomagajo razumeti priliko, s katero Jezus pojasnjuje, kaj se z Bogom dogaja v tvojem in mojem srcu.

S priliko o plevelu odgovarja na vprašanje, zakaj je zlo pomešano z dobrim. Gospod naju nenehno vabi, da bi bila sinova njegovega kraljestva. Hkrati in skrito pa deluje hudobni duh, ki naju prav tako hoče imeti za svoja sinova. Izid tega tekmovanja je jasen: prevladalo bo Božje kraljestvo. Čeprav je Božje kraljestvo za naju in v nama resnično, je težava prav v tem, da ga še nisva sposobna videti. Samega sebe doživljava kot prizorišče napetosti in nasprotujočih si teženj. Jezusov prihod na vse te napetosti pokaže in še bolj poudari. Pravi, da je plevel zasejal sovražnik. Zagotavlja nama, da zlo ne prihaja iz najine notranjosti. Nisva ustvarjena za zlo, čeprav naju ves čas spremlja. Vedno ko se zaradi zla pritožujeva in stokava nad seboj in drugimi, je zlo doseglo še eno zmago več tudi v nama. Vse se dogaja, medtem ko so vsi spali. Zlo se širi zaradi pomanjkanja pozornosti in čuječnosti. Zaspimo.

Med gospodarjevo potrpežljivostjo in gorečnostjo služabnikov iz prilike je veliko nasprotje. Gospodar je potrpežljiv, ker ve, da je zmaga nad zlom zagotovljena. Lažna gorečnost služabnikov pa razkrinka ozkost človeških pogledov in nepotrpežljivost človeka, ki popusti pred močjo nasilja, čeprav se skrije za plemenite ideale. Midva vedno tvegava, da prevzameva preveč odgovornosti ali da zanikava vsakršno odgovornost za zlo. Oboje je posledica bolne napihnjenosti jaza, ki naju naredi za sovražnika samega sebe in drugih. Nisva več sposobna častiti pravega Boga.

Priliki o gorčičnem zrnu in o kvasu odgovarjata na vprašanje, ali bo kdaj mogoča zmaga Božjega kraljestva. Jezus gradi na nasprotju med majhnostjo semena in velikostjo rastline, majhno količino kvasa in prekvašenostjo vsega testa. S tem postavi v središče moč, ki jo imata v sebi seme in kvas. Končni izid je v obeh primerih zagotovljen. »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno« (Lk 17,6). Ni pomembno, ali imava veliko ali majhno vero, ampak da je pristna. Taka ima moč, da dela čudeže in spremeni najino srce, dokler ne bo vsaka želja in misel našla svojega počitka in miru v Jezusu Kristusu.

On je drevo, ki daje zavetje vsem pticam neba. Gospodova beseda je tako močna, da je dovolj, če v resnici sprejmeva eno, bo poenotila in povezala v sebi vse, kar sva. To je smisel podobe o prekvašenosti vsega testa. Jezus naju danes spodbuja, naj sredi drame zla, ki naju spremlja, ves čas še močneje zaupava v moč njegove Božje besede. V moč Njega, Besede, ki je postala človek, zato da bi tistega, ki ga v srcu sprejme, privedla k sebi in ga nosila v sebi. Ne bojva se zla, ki je že izgubilo tekmo, čeprav se zdi, da zmaguje.


45 views0 comments