Berilo iz knjige Sodnikov (Sod 6,11-24)

Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč. Bogato daruješ radost, veliko veselje delaš; ljudje se veselijo pred tabo, kakor se veselijo ob žetvi, kakor se radujejo, ko se deli plen. Ker jarem njegovega bremena in šibo na njegovem hrbtu, palico njegovega zatiralca zlomiš kakor ob dnevu Madiancev.

Ker dete nam je rojeno, sin nam je dan, oblast je na njegovih ramah in imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke, Knez miru. Njegova je polnost oblasti, miru ne bo konec. Vladal bo na Davidovem prestolu in nad njegovim kraljestvom. Utrdil ga bo in podprl s pravico in pravičnostjo zdaj in vekomaj. Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to naredila.

Zdi se, da Bog na čuden način kliče in izbira ljudi, da posežejo v zgodovino njegovega ljudstva. Poklical je Gedeona, ki ni velik in pomemben ter ne ve kako bo rešil Izraela. Zakaj Gospod izbere tako šibkega sodelavca, revnega, zaničevanega in najmlajšega v družini? Tudi ko Gedeon organizira obrambo pred številčno krepko močnejšimi sovražniki, ga Bog nauči, da izmed dvanajst tisočih izbere tristo mož. Število je dovolj majhno, da se bo lahko razodela Gospodova moč in veličina. Bog običajno svoje sodelavce izbira na tak način. Sv. Pavel zato pravi, da imamo zaklad v glinenih posodah. S tem se pokaže, da izredna moč prihaja od Gospoda in ne iz nas. Zelo pomembno je, da ljudje ne pripisujemo sami sebi nečesa, kar v resnici prihaja od Boga. Če pripisujemo sebi, si naredimo ogromno škode. Zapremo se v oholost in arogantnost ter tako ne živimo več v toku Božje ljubezni, odrežemo se od izvira vsega dobrega, znajdemo se osamljeni, brez veselja, brez polnosti. Če pa sprejmem svoje ponižno stanje sem pa sposoben resnično sprejeti vse obilje Božje ljubezni. Sv. Pavel je to osebno doživel in o tem pričuje. Dovolj ti je moja milost, kajti moč se spopolnjuje v slabosti. To je pravilo za vsa Božja dela. Ni nam potrebno obupavati, ko se sredi vsakršnih težav in po človeško gledano nepremagljivih ovir, počutimo šibke, nesposobne in se nam naša sredstva zdijo neprimerna za delo, ki nam je bilo zaupano. Namesto da se pritožujemo, rajši vzklikajmo svoje zaupanje. Če poskušamo z ljubeznijo uresničevati Gospodovo delo, bo on pokazal svojo dobrotno moč in dal sadove našim skromnim prizadevanjem.