Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 17,1-11)

Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in rekel: »Oče, prišla je ura; proslavi svojega Sina, da tvoj Sin tebe proslavi, kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da bo vsem, katere si mu dal, podelil večno življenje. To pa je večno življenje, da poznajo tebe, edinega pravega Boga in katerega si poslal, Jezusa Kristusa. Proslavil sem te na zemlji, dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga izvršim.

In zdaj me ti, Oče, proslavi pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet. Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili in si jih dal meni; in tvojo besedo so ohranili. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe. Zakaj besede, ki si mi jih dal, sem dal njim; oni so jih sprejeli in so resnično spoznali, da sem od tebe izšel, in verovali, da si me ti poslal.

Zanje prosim. Ne prosim za svet, ampak za tiste, katere si mi dal, ker so tvoji; in vse, kar je moje, je tvoje, in kar je tvoje, je moje in proslavljen sem v njih. Že nisem več na svetu, oni so na svetu, a jaz odhajam k tebi.«

V evangeliju beremo čudovito Jezusovo molitev tik pred njegovim trpljenjem. V njej zaslutimo edinost med njim in Očetom. Kaj pomenijo Jezusove besede: »Oče, poveličaj svojega Sina…, poveličaj me v tebi…«?

Ali ni oholo prositi, da bi bil proslavljen? Na prvi pogled se lahko zdi oholo, a ni. Razlogi? Glavni razlog je, ker se to poveličanje zgodi preko trpljenja. Jezus namreč pravi: »Oče, prišla je ura!« Ura trpljenja je ura poveličanja, proslavitve.

Jezusov cilj je proslaviti Očeta. Oče ne more biti proslavljen, če ni proslavljen Sin. Sinovo poveličanje se uresniči v trpljenju v katerem Oče Sinu omogoči zmago, ne človeško zmago, ampak Božjo zmago nad lažjo, ki jo premaga njegovo trpljenje in smrt. Šele tedaj prejme Jezus oblast ljubezni nad vsakim človekom in nam podarja večno življenje, ki je življenje v Očetovi ljubezni.

Poveličanje se uresniči v skrivnosti binkošti, ko Sveti Duh prenovi apostole in vso cerkev. V tem je Jezusova slava. Odnos med Očetom in Sinom ni zaprt, ampak je odprt vsem, ploden in teži k preobrazbi vsake ustvarjene stvari na tem svetu.

Življenje je večno v edinosti in povezanosti z Bogom, Očetom, Sinom in Svetim Duhom. V tem je slava, ki jo Oče podarja Sinu in se širi po vsej zemlji, kajti vsa zemlja mora biti napolnjena z Božjo slavo.

Pridruživa se Jezusovi molitvi, da nama odpre srce, da bi tudi sama lahko v vsakem trenutku skupaj z Njim izrekala: »Oče proslavi svojega sina/hči!« »Oče uresniči svoj načrt ljubezni preko vseh težav, podari mi zmago nad sebičnostjo in lažmi in tako bom jaz proslavljen in te bom proslavil.« Takšen je zaupen in ljubeč odziv. Tako je Jezus gledal na svoje trpljenje in istega Duha podarja tudi meni skupaj z brati in sestrami v Cerkvi. On nas usposablja, da se odpiramo njegovi ljubezni in jo delimo naprej.