»Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« (Lk 12,40)

Ura v kateri prihaja Kristus je sedanji trenutek. Evharistija me usposobi, da živim sedanji trenutek kot priložnost srečanja in sodelovanja z Vstalim Kristusom. Čas je že prežet z večno ljubeznijo Očeta izkazano v Vstalem Sinu. Če živim sedanjost kot pripravo na srečanje z Njim potem smrt ne bo zame kakor tat, ampak izpolnitev in dopolnitev hrepenenja po polnosti Očetove ljubezni. Dokončno vstopim v občestvo z Njim in z brati in sestrami. Če pa živim za to kar imam in posedujem, pa izgubljam sebe kot Očetovega sina/hči, ne postajam brat/sestra in je smrt zame kakor tat, ki se ga obupno bojim.