»Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka?« (Mt 5,46).

Zlo, ki ga doživljamo v nas prebuja maščevalnost, ki povzroči še več zla. Začaran krog nima konca. Mi se hkrati v vzajemnih odnosih, če hočemo, vsega tega dogajanja tudi zavedamo. Naše zavedanje je lahko zelo sebično in osredotočeno nase (osamljeni lažni jaz), ali pa je osredotočeno na druge in za druge (občestveni jaz). Greh je v slepo zavedanje, da je drugi zame grožnja, ki jo moram odstraniti. Iz tega smo v vseh časih naredili zakon: sovraži svojega sovražnika (krvno maščevanje, povračilna pravičnost). Radi imamo tiste, ki so za nas in sovražimo vse ostale, ki niso za nas. Ko živimo nezavest in slepoto sovraštva v resnici ne sprejemamo samega sebe, sovražimo pa bližnje. Zato nenehno obračunavamo sami s seboj in z bližnjimi. Živimo v stanju ogroženosti. Življenje nam ugaša.

Priložnost za prehod iz sovraštva v ljubezen in vabilo v spreobrnjenje je žalost, ki me vabi, da bi sprejel ozdravitev in obnovitev odnosov. Doživljamo zdravo (Peter, ki se skesa po zatajitvi) ali pa uničujočo žalost ogroženega lažnega jaza, ki nas zapre in zapečati v sovraštvo, maščevanje in nasilje do sebe in vseh (Judež po izdaji). Jezus nas edini lahko zares v globinah reši iz zanke ubijalske žalosti in nam omogoči kesanje: vrnitev o ljubeč odnos z Njim, do sebe in bližnjih, v celovitost in popolnost.

Zato nam danes "ukazuje" naj bomo popolni, kakor je popoln naš nebeški Oče. Kaj zanj pomeni popolnost? V stari zavezi pravi, naj bomo sveti, kakor je On svet (3 Mz 11,44). Pri Luku pravi, naj bomo usmiljeni, kakor je On usmiljen (Lk 6,36). Bog Oče je popoln tako, da se nam popolnoma podarja v vseh in po vsem. On premaga naše sovraštvo in maščevalnost tako, da jo v Kristusu vzame nase. Njegovo maščevanje je odpuščanje. To je resnična polnost in popolnost. Popoln je torej Kristus kot jagnje Božje, ki se daje nam in je za nas. Jezus v današnjem evangeliju opisuje svojo človeškost po Božji podobi, po kateri smo bili tudi mi ustvarjeni, a smo se izneverili in zatajili svojo pravo istovetnost.

On živi resnično moč Božje ljubezni, ki se odreče nasilju do sovražnikov, posedovanju, zlorabi. On živi velikonočno moč nemoči. Ko Jezus umre na križu je popoln, izpolnjen, celovit, ker ljubi do konca in je ljubezen. Če ga sprejmemo smo vcepljeni v njegovo sinovstvo, ki nas izpolni. Vsak dan znova se lahko učimo živeti sebe kot Očetov dar, nam in bližnjim. Učimo se ga sprejemati in podarjati naprej. To je Očetova volja. Ko jo izberemo smo popolni, celoviti, živi, oživljeni. Postajamo vstalo telo Jezusa Kristusa in kvas za ta svet. Popolnost sprejemamo, ko v moči Svetega Duha delimo drug z drugim Očetovo ljubezen. To je cilj in smisel Cerkve ter vsake naše skupne in osebne molitve, vseh evharistij in duhovnega branja. To je cilj vsakih duhovnih vaj. Vadimo se v sprejemanju Njegovega daru in v podarjanju naprej. Vsak s svojimi darovi in omejenostmi. V tem je edini resnični novi svetovni red. Brez Njega, nas zlahka prevarajo krinke sovraštva in maščevalnosti lažnega jaza (stari človek), ki je suženj strahu.