Drage bratje in sestre v Kristusu, ta sveta noč nas vabi, da stopimo iz teme greha v sijaj zmagoslavnega Odrešenika! Sveto pismo, ki smo ga poslušali, nas popelje skozi zgodbo Božje zvestobe – od stvarjenja sveta do Kristusovega vstajenja.

V začetku (1 Mz 1,1-2,2) je Bog ustvaril vse iz ljubezni in videl, da je dobro. A čeprav je človek padel in prenehal zaupati Bogu, Bog ni odnehal. Abrahamova pripravljenost žrtvovati Izaka (1 Mz 22,1-18) kaže na večjo žrtev – Boga, ki bo dal svojega Sina, da bi spet pridobil zaupanje naših src. Mojzesovo rešitev ljudstva iz Egiptovske sužnosti (2 Mz 14,15-15,1) razumemo kot preroško sliko našega rešenja: Kristus nas pelje iz sužnosti strahu pred Bogom in posledično smrti v svobodo življenja.

Proroki vabijo k upanju: Bog je naš a trdnost (Iz 54,5), ponuja vodo življenja (Iz 55,1) in obljublja novo srce (Ezk 36,26). Baruh nas spomni, da je modrost v Božjih zapovedih (Bar 3,9-15), svetost pa v zvestobi Njemu.

Apostol Pavel nam razlaga krstno skrivnost (Rim 6,3-11): umrli smo grehu, da bi vstali z Kristusom v novem - sinovskem življenju. Psalm 118 vzklikne: »Ta kamen, ki so ga zavrgli, je postal vogelni« – križ je postala zmaga!

In glejmo prazen grob (Lk 24,1-12)! Angeli sprašujejo: »Zakaj iščete živega med mrtvimi?« Kristus ni tu – vstal je! Njegovo vstajenje je dokaz, da ljubezen premaga smrt, upanje razbija obup, svetloba razprši temo.

Srčika Velike noči: Bog ni le ustvaril svet – ponovno ga je odrešil. Njegova zvestoba je močnejša od našega greha, njegova ljubezen je uničila smrt. Danes smo poklicani, da verujemo, upamo in živimo kot sinovi in hčere svetlobe – ker Kristus živi, bomo tudi mi živeli! Aleluja!

Naj čudovita velikonočna radost prežema naša srca, družine in svet. Kristus je vstal – resnično vstal! Amen.