»Nato jim je rekel: 'Kaj pa vi pravite, kdo sem?'« (Lk 9,20a)

Ali lahko prisluhnem Jezusu, ki me skupaj z vami sprašuje za koga ga imam, kdo je On zame? Ali želim sprejeti njegov odgovor? Ni enostavno poslušati njegova vprašanja in sprejeti njegovih odgovorov, ki nam jih daje po življenju, po naših mislih in čustvih, po dogodkih, po Božji besedi, po evharistiji in po bratih in sestrah. Kakšen odgovor mi daje Jezus po Cerkvi? Peter govori kot Cerkev. On je prejel od Jezusa nalogo, da nas utrjuje v veri. Peter prepozna v Jezusu uresničitev Božje obljube, ne naših pričakovanj. A takoj za tem se pokaže, da Peter ni razumel tega, kar je v imenu občestva izrekel. Pod besedami Božji Maziljenec si predstavlja mogočnega mesijo, ki bo naredil red in zavladal z zunanjo močjo. Njegova pričakovanja so tako močna, lažna in negativna, da ne more slišati in sprejeti tega kar Jezus pokaže o sebi, Bogu in nas. Peter še vedno verjame strahu, čeprav mu je bilo v moči Duha dano izreči resnico o Jezusu. Strah ga oslepi, da ne more sprejeti Jezusa takšnega kot je. ampak ga zataji in zbeži. Vsak od nas gre skozi stiskalnico Petrovih preizkušenj. Tudi naša lažna pričakovanja morajo srečati resnico Božje obljube in njen neskončni dar, ki iz naše smrti naredi prostor srečanja z Očetom in vstop v večno življenje iz Očetove ljubezni. To se vedno dogaja preko preizkušenj, ran in razočaranj. Sredi stisk tudi nas, kakor Petra, Jezus sprašuje: Ali me imaš rad?