Berilo iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 14,5-18)
Tedaj so egiptovskemu kralju sporočili, da je izraelsko ljudstvo pobegnilo. Tedaj se je spremenilo srce faraona in njegovih služabnikov proti ljudstvu in so rekli: »Kaj smo storili, da smo odpustili Izraela iz svoje službe?« Faraon je napregel svoj voz in vzel svoje ljudstvo s seboj. Vzel je šeststo izbranih voz in vse vozove Egipčanov in bojevnike na vsakem izmed njih. Gospod je zakrknil srce egiptovskega kralja faraona, da je šel za Izraelovimi sinovi; Izraelovi sinovi pa so odšli pod močno roko. Egipčani so se gnali za njimi z vsemi faraonovimi konji, vozovi, konjeniki in vojsko in so jih došli, ko so šotorili ob morju.

Današnja Božja beseda nam hoče vliti pogum in zaupanje v Boga, ki je močan in zvest. Kliče nas, da gremo naprej skupaj z njim. On iz težav dela sredstva in priložnost, da pokaže svojo močno navzočnost. Jaz sem Gospod, je rekel Mojzesu. Od nas zahteva samo popolno zaupanje, podobno kot od Izraelcev, da jim je lahko podaril obljubljeno deželo. Po odhodu iz Egipta so doživeli ujetost med morjem in egiptovsko vojsko. Takoj so začeli objokovati svoje suženjstvo in jim je bilo žal, da so sledili Mojzesu. Sami bi se vdali Egipčanom in nadaljevali s suženjstvom. Bog ima drugačno rešitev. Ukaže naj hodijo naprej in zaupajo Bogu. Na vsaki poti in v vsakem življenju naletimo na ovire in včasih na zelo težke težave. Zagotovo nam pride skušnjava, da bi otrpnili, se vrnili nazaj, ko je bilo še mirno in na videz vse lepo. A v tem ni rešitve. Rešitev je v tem, da molimo h Gospodu, da nam pomaga najti rešitev. Ta rešitev bo lahko nepričakovana, toda vedno bo pomagala nadaljevati začeto pot poslušnosti njegovi volji. Ni nam treba prositi za znamenja, kakor so to storili farizeji v evangeliju. Bog daje neverjetna znamenja. Takrat in danes. Samo če hoče. Ni pa nam ga treba zanje prositi. Kajti za znamenja ga prosimo zato, ker smo leni in nočemo izpolniti Božje volje.
Comments