»Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima.« (Lk 8,18b)

Mi postajamo po besedi, ki jo sprejmemo. Če svoje srce zaprem pred Božjo Besedo – Kristusom, in si je ne želim, v meni postane nerodovitna in nikdar ne izkusim njene moči. Bolj, ko se Njegovi besedi odprem in jo želim sprejeti v srce, bolj bom napolnjen in bolj si jo bom želel. Drugi na meni bolj vidijo to kar sem, kakor to kar govorim. Če poslušam Besedo z odprtim srcem, se mi bo beseda še bolj dajala in me napolnjevala. Postajam in sem prebivališče Besede. To je moj največji dar bližnjim. Če pa se pred Besedo zaprem, pa bom izgubil tudi tisto, kar se mi zdi, da imam. Besedo, sebe in druge, kot sinove/hčere in brate/sestre. Če sem bogat Besede, postajam še bogatejši, če sem ubog Besede, postajam še bolj ubog.