»Janez je pričeval o njej in klical: »To je bil tisti, o katerem sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz.« (Jn 1,16)

Ko pričakujemo obisk velike osebnosti, najprej slovesno okrasimo vhod v hišo ali mesto in cesto po kateri se bo gost peljal, ter mu pripravijo slovesen sprejem. Bog skrivnostno vstopa v človeško dušo. Pri tem ima On sam prvo in glavno pobudo. Mi lahko sodelujemo tako, da se pripraviva na sprejem Njega in njegovih darov. Nekateri trdijo, da je dovolj le eno samo sveto obhajilo, da iz nas naredi svetnike, tiste, ki živijo iz Očetove nesebične ljubezni. To se običajno ne uresniči, ker Božji dar v nas naleti na več ovir. A največja ovira je »samovolja«, kakor pravi izročilo. Izraz lahko narobe razumemo. Ne pomeni, da ne smemo ničesar hoteti. Nasprotno. Močna volja je pogoj za ustvarjalnega človeka. »Samovolja« pomeni zlorabo lastne volje, egocentrični upor, preprečevanje, da bi Bog z nami vstopil v stik in da bi z njim soustvarjali svoje in življenje bližnjih. Tudi danes je to za nas velik izziv in priložnost.