»Apostoli so rekli Gospodu: 'Pomnôži nam vero!'« (Lk 17,5)

Gospod pošlje odposlance, da prinašajo Očetovo usmiljenje do konca sveta. Takoj se čutijo neprimerni in premajhni za to nalogo. Vera je osebno izkustvo Očetovega usmiljenja, ki je vir našega poslanstva k bratom in sestram. Vsak dan prosimo za vsakdanji kruh, ki je naša vera. Prosimo tudi za odpuščanje, da bi ga sprejeli in podarjali bratom in sestram. V veri Vanj zmoremo vse, kajti On nam daje moč. Verujem, ko ne zaupam več vase in pustim, da deluje On. Tedaj sem močan v slabotnosti. Gospod nam služi in nam postreže s svojo močjo, ki je ljubezen za vse, življenja za vse, odpuščanje za vse. V molitvi rožnega venca zajemam in Njegove moči, da deluje v moji slabotnosti in po njej. Zajemam iz moči Cerkve, ki je Kristusov vseoživljajoči Svetu Duh.