»Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ne bo izgubil svojega plačila.« (Mt 10,42)

Naše vsakdanje drobne ljubeče geste sprejemanja sebe in drugih iz Očetovih rok so za vedno dragocene in neminljive. Jezus je bil majhen, vsem brat in Očetov sin. Nad nikogar se ni povzdigoval. Zato je lahko malim obljubil nebeško kraljestvo, Božjo nenehno bližino in navzočnost. Če dovolim, da me Sveti Duh uči njegove drže, s sprejemanjem bližnjih sprejemam Sina in postajam sin in brat. Ko sprejemam več prejemam, kakor pa dajem. Jezus je postal najmanjši med vsemi. Ko ga sprejmemo, postajamo kakor On. Dano nam je njegovo dostojanstvo Očetovega ljubljenega sina in brata. Jezus deluje tam, kjer mi še ne. Čaka nas v ubogih, v grešnikih in zavrženih tega sveta, da bi jih rešil.