Danes smo povabljeni, da razmislimo o resničnem bogastvu in viru naše moči. Apostol Pavel v Drugem pismu Korinčanom (2 Kor 11,18.21-30) odkrito govori o svojih slabostih in težavah, ki jih je preživel zaradi Kristusa. Namesto, da bi se hvalil s človeško modrostjo ali uspehi, raje poudari svoje trpljenje in odvisnost od Boga. V tem je njegova prava moč – ker raste v Kristusovi ljubezni, ki se izraža skozi križ. Resnično veselje ne izvira iz človeškega zagotavljanja, temveč iz zaupanja v Boga, ki rešuje in polni srce miru. Evangelist Matej nas vabi, da preverimo, kaj nas resnično navdušuje in vodi. Ali iščemo varnost v stvareh, ki jih lahko izgubimo, ali pa v Bogu, ki nam daje trajno ljubezen in mir? Kristus nas ne sili, ampak nas nežno vabi, da odpremo srce za Njegovo svetlobo. Naj nas današnja beseda opogumi, da se v vsakdanjiku zanašamo na Boga, ki nas ljubi. Naj naše srce ne hrani strahu, temveč hvaležnost, ker vemo, da nas Njegova roka vodi. Tako bomo – kakor Pavel – kljub težavam ostali polni upanja, ker naša moč ni v nas, temveč v Njem, ki nam je zvest.