»Pridite k meni vsi, … kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11,28)

Pravila in zakoni nas opozarjajo na zlo, na razčlovečenje, ki se mu predamo, ko se zlu vdamo. Nobena pravila pa nam ne dajo moči, da bi to zlo tudi premagali in odpravili. Strah pred kaznijo je premalo in na dolgi rok ne deluje. Če nimam ljubezni, me pravila spomnijo na to, kaj moram kršiti in me potem še obsodijo. Le ljubezen, če sem jo sprejel in se zanjo odločil, mi omogoča, da se držim človeškosti: kar hočete, da bi drugi storili vam, storite tudi vi njim. Če nimam ljubezni, tega preprosto ne morem živeti. Naša pravno urejena družba, nam to izrecno kaže. Več pravil, več lumparije, manj poštenosti, ljubezni, spoštovanja… skratka osnovne človeškosti, ki nas zasidra v veselje in hvaležnost za življenje. Ljubezen, dejstvo, da Bog brezpogojno ljubi tebe in mene, mi daje krila in lahkotnost. Ljubezen je Božji Duh, ki nas oživlja in ta hip omogoča, da smo in živimo. Jezusov jarem je postava ljubezni do konca, ki daje svobodo in novo srce. Tudi naši sodobniki hrepenijo po razodetju te ljubezni.