Prerok Ezekijel stoji sredi doline, polne suhih kosti. Pred njim ni znamenj življenja, ampak podoba popolnega poraza. Prav tam Bog spregovori o upanju. Njegov Duh zaveje nad mrtvimi kostmi in v njih ponovno vzklije življenje. To je eden najlepših prizorov Svetega pisma. Bog ne beži pred kraji smrti, ampak vanje prinaša svoj dih.

Ko berem ta odlomek, se zavem, da tudi v meni obstajajo takšne doline. To so trenutki, ko se utrudim, ko molitev postane suha, ko se odnosi zapletejo ali ko me obdajajo skrbi za prihodnost. Navzven lahko vse deluje urejeno, v notranjosti pa se naseli praznina. Prav tam Sveti Duh ne preneha delovati. Njegov dih je tišji od vseh mojih nemirov, vendar veliko močnejši. Počasi oživlja to, kar sem imel za izgubljeno.

V evangeliju Jezus vse zapovedi povzame v eno samo resničnost: ljubezen do Boga in bližnjega. Takšna ljubezen ni predvsem sad človeškega napora. Rodi se tam, kjer se človek pusti napolniti z Božjim življenjem. Kadar srce oživi po Svetem Duhu, postane sposobno ljubiti tudi takrat, ko za to ne najde veliko razlogov.

Današnji svet pogosto spominja na Ezekijelovo dolino. Vojne še naprej jemljejo življenja in domove, mnogi mladi z negotovostjo zrejo v prihodnost, številne družine bremenijo visoki življenjski stroški in strah pred tem, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Ob tolikšni negotovosti se človek hitro zapre vase in začne varovati predvsem samega sebe. Tako se srce počasi izsuši.

Evharistija postane kraj, kjer Kristus ponovno diha vame svoje življenje. Ko prejemam njegovo telo, ne prihajam le po tolažbo, ampak po novo življenje. Cilj evharistije je, da Kristusovo življenje postane moje življenje. Sveti Duh, ki posvečuje kruh in vino, želi oživiti tudi moje srce, da ne bi živelo samo iz skrbi, ampak iz Božje navzočnosti.

Psalm danes pravi: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.« Hvaležnost je znamenje srca, ki ga je obiskal Božji Duh. Ne izbriše preizkušenj, spremeni pa pogled nanje. Ko se ozrem na svoje življenje, vedno znova odkrivam, da največji čudeži niso bili trenutki, ko so izginile vse težave, ampak trenutki, ko je sredi njih v meni ostal mir. Tam je že dihal Sveti Duh. In tam se je že začelo življenje, ki ga nobena dolina smrti ne more več premagati.