»Beseda je meso postala in med nami prebivala.« »Nežnost je postala meso«

Dragi bratje in sestre, danes se je zgodilo nemogoče: Bog je postal otrok. Zakaj? Da bi mi postali otroci Očeta – osebe, ki živijo iz ljubezni, ne iz nujnosti.

»Božič ni zgodovinski dogodek izpred 2000 let. Božič se dogaja zdaj – v tej Evharistiji, ko vstopimo v Kristusovo telo in Kristus v nas.«

Pred leti je prišla k maši družina, ki je izgubila dom. Po maši so rekli: »Danes smo prvič po letih začutili, da nismo sami. Ko smo prejeli obhajilo, smo začutili, da je Kristus z nami – da je že Božič.« To je Božič – Bog z nami.

Hristos se rodi! Resnično se rodi – v tebi, v meni, v nas. Slavimo Ga! Slavi Ga z erosom, ki ne mine. Slavi Ga z življenjem, ki je že Kraljestvo.

Danes ponoči se je zgodil čudež, ki ga nobena vojna, nobena kriza, noben cinizem ne more izbrisati: Beseda je postala meso in se naselila med nami (Jn 1,14). In to meso je nebogljeno, ranljivo, odvisno od nežnih rok matere in očima. Božič ni samo rojstvo otroka. Božič je razodetje, da je Božja vsemogočnost nežnost, ki gre do konca – vse do križa in vstajenja.

Štiri adventne nedelje so nas vodile po tej poti dozorevanja v to velikonočno nežnost. Poglejmo jih še enkrat – kot štiri korake, ki jih lahko živimo prav zdaj, sredi vsakdana, vse dni v letu.

1. Prva nedelja nas je prebudila iz trde samozadostnosti. Smo kot starejši sin: pridni, zvesti, vedno v cerkvi … a v srcu zagrenjeni, ker se nismo znali pustiti ljubiti. Danes ponoči otrok v jaslih vpije name in nate: »Dovoli mi, da te ljubim brez tvojih zaslug! Ne boj se biti majhen. Jaz sem postal majhen zaradi tebe.« Nežnost se začne, ko prenehamo dokazovati, da smo vredni, in dovolimo, da nas nekdo samo objame.

2. Druga nedelja nas je peljala v puščavo Tam smo spoznali, da smo vsi – brez izjeme – izgubljeni sinovi in hčere. In prav v tej puščavi nas je Oče že čakal z razprostrtimi rokami. Božič pravi: ni ti treba najprej postati boljši. Pridi takšen, kot si – umazan, lačen, osramočen. Danes je noč, ko smeš priti domov brez opravičila. Dovolj je, da prideš.

3. Tretja nedelja nas je naredila za glasove nežnosti Janez v ječi je vprašal: »Si ti tisti?« Jezus ni poslal dokazov, poslal je pričevanje: »Slepi vidijo, hromi hodijo … blagor tistemu, ki se ne zgane nad menoj.« Danes ponoči smo mi poklicani biti ta glas. Kdo v tvoji družini, službi, bloku je trenutno v ječi dvoma, bolezni, osamljenosti? Božična nežnost ni v tem, da mu razložiš vse, ampak da greš k njemu in mu rečeš: »Jaz sem tukaj. In On je tukaj s tabo.«

4. Četrta nedelja nas je postavila ob Jožefa Mož, ki ni rekel niti ene besede, pa je z nežnostjo nosil največjo skrivnost vseh časov. Jožef ni razumel vsega, je pa delal tri stvari: vstal je, vzel dete in njegovo mater ter odšel. Danes ponoči nas Bog prosi isto: »Vstani. Vzemi to ranljivo Življenje v svoje roke in ga varuj.« Varuj otroka v maternici sosede. Varuj ostarelo mamo, ki te že petdesetič vpraša isto. Varuj sodelavca, ki je na robu izgorelosti. Varuj svoj zakon, ki je videti tako navaden. Vse to je Božje meso, ki se je naselilo med nami.

Dragi moji,

v tej sveti noči ne pride Bog z močjo, ki bi nas prisilil. Pride z nežnostjo, ki prosi za prostor. In ta nežnost ni naivna. Je velikonočna. Gre do konca. Sprejme križ. In zato premaga smrt.

Pred nekaj leti je v eni slovenski bolnišnici ležala starka, ki je umirala sama. Na božično noč je prišla čistilka – tista, ki vedno pride zadnja – in ji rekla: »Gospa, lahko držim vašo roko?« Starka je prijela njeno roko in rekla: »Zdaj vem, da je prišel.« In umrla je z nasmehom.

To je božična velikonočna nežnost: ena roka, ki drži drugo, in v tem dotiku se zgodi vstajenje.

Zato vas danes – prav zdaj – vabim: ko bomo čez nekaj minut prejeli Sveto Obhajilo, ne prejemajte samo hostije. Prejemajte nalogo: postati telo, ki se podarja, postati nežnost, ki se ne ustavi pred križem.

In ko boste jutri sedli k božični mizi, ne pozabite na štiri adventne korake:

• Dovoli si biti ljubljen brez zaslug.

• Pridi domov takšen, kot si.

• Bodi glas nežnosti za nekoga v ječi.

• Vstani in varuj ranljivo Življenje okrog sebe.

Kajti samo tako bo naš vsakdan postal božič. In samo tako bo naša nežnost postala velikonočna – neuničljiva, ker je ljubljena do konca.

Novorojenček v jaslih nas gleda. In njegove oči pravijo: »Ne bojte se nežnosti. Jaz sem zaradi nje prišel. In zaradi nje bom tudi vstal.«

Vsak dan naredi eno »božično dejanje«:

• povabi k mizi nekoga, ki nima nikogar,

• deli darilo z nekom, ki ga ne pričakuje,

• reci »mir« nekomu, s katerim si v sporu.

Božič ni dan – Božič je način bivanja: živeti kot osebe, ki se ljubijo do konca.

Blagoslovljena božična noč. In blagoslovljena velikonočna nežnost v vseh dneh vašega življenja.

Amen.