Na Sinaju (2 Mz 19,1-2.9-11.16-20) se Bog razkrije v gromu in oblaku. Svetost postane stik z neizrekljivim, ki kljub strahu vabi v intimnost. V peči preizkušnje se rodi hvalnica, ker vera preseže vsako ognjeno preizkušnjo. V Matejevem evangeliju (Mt 13,10-17) Jezus razlaga učencem skrivnosti kraljestva. Razlika med "vami" in "njimi" ni privilegij, temveč odprto srce, ki vidi in sliši. Vera je dar, ki ga je potrebno s hvaležnim srcem svobodno sprejeti. Na Sinaju je Bog razodel postavo, dokončno pa se je razkril v Jezusu. Njegove prilike računajo na pripravljeno in odprto srce, ki upa sprejeti. Izraelce je Boga strah. Svetost ni igra. Resnično srečanje z Njim preoblikuje našo identiteto in odnose. Danijelova hvalnica v peči nam kaže, da lahko vsakršne življenjske okoliščine spremenimo v molitev. Jezusova beseda o "tistih, ki gledajo in ne vidijo" kaže na paradoks: duhovna slepota ni telesna, temveč je odločitev trdega in zaprtega srca. Mojzesovo vstopanje v oblak nas spodbuja, da sprejemamo skrivnostnost vere. Bog se nam zelo spoštljivo in postopoma razkriva. Ne dela spektakla. Blagoslvaljajmo Gospoda, kajti tako bomo sredi ognjenih preizkušenj lahko rasli v veri. Kristus učencem razlaga in tudi nas vabi k globljemu poslušanju. Mojzes je sprejel table postave v gromu, mi sprejmimo evangelij v tišini srca. Naj nas Sinajski oblak spomni na svetost Božje prisotnosti v vstalem Jezusu. Danielova hvalnica naj nas zasidra v moč zahvaljevanja sredi stiske, Jezusova beseda pa naj nas utrdi v sreči tistih, ki "vidijo, kar vi vidite".